Fiksna plača glavnega izvršnega direktorja Torbjorna Manssöna je padla z 20.500 na 17.000.

Foto: Anže Petkovšek DUTB

V prejšnji pogodbi je bila zapisana možnost, da prejema bonuse, ki jih je dobil jeseni lani in januarja letos, pojasnjuje predsednik upravnega odbora Lars Nyberg.

"Manssönova plača je skupaj z nagradami znašala 37 tisoč evrov. Od lanske jeseni so izplačila padla s 37 na 17 tisoč evrov. V novi politiki izplačil bonusov ni več," zagotavlja Nyberg.

Manssön je skupaj prejel 114 tisoč evrov bruto dodatkov, kar znese okoli 73 tisoč evrov neto.

Edini, ki je dobil nagrado

Na vprašanje kakšni so kriteriji za podelitev bonusa Nyberg odgovarja: "Manssön je DUTB je postavil na noge, imel je dobre rezultate poslovanja, prodal je Cimos, ki smo ga morali prestrukturirati …"

Bonus je dobil za petmesečno delo in je edini na slabi banki, ki so mu izplačali nagrado, čeprav ima v pogodbah predvidene bonuse celotno vodstvo DUTB: "Zasluži si mednarodno primerljivo plačo, opravil je delo za katerega smo ga zaposlili. Upravni odbor odloča o tem kdo ga bo prejel bonus."  

"Je uprava preplačana? Če primerjate z medicinskimi sestrami, zaslužijo več. Sestre so premalo plačane, a taka primerjava je nesmiselna. Pravilo izplačil managementu v tujini je, da vodstvo običajno zalužii petkrat toliko kot je povprečna plača in še 30 odstotni dodatek oziroma nagrado. Če bi upoštevali to, bi bile plače višje, kot jih imamo zdaj," visoke plače utemeljuje predsednik upravnega odbora.

"Če ne bi šel vsak dan k družini, mu žena ne bi dovolila delati v Sloveniji"

Foto: Anže Petkovšek Slaba banka

Manssön mesečno prejme tudi okoli pet tisočakov za potne stroške. Vsak vikend se namreč vrne na Švedstko, kjer ima družino. "Če mu tega ne bi omogočili, mu žena ne bi dovolila, da delo opravlja v Sloveniji," trdi Nyberg. 

Glavni izvršni direktor sicer dela tudi v podjetju svoje žene, razlaga šef upravnega odbora slabe banke in dodaja, da Manssön sedi v upravnem odboru družbe, ki prodaja pohištvo.

Bodo z delom nadaljevali ne glede na to, da jim je država plače oklestila? "Ja, seveda bomo delo nadaljevali vsi, tudi z novo politiko plačevanja. Je pa vprašanje, kako bomo pridobili nov kader v prihodnosti. Tega pa z novo politiko nagrajevanja ne bomo mogli." 

Nyberg pojasnjuje, da mora biti DUTB sposobna pridobiti ljudi iz zasebnega sektorja, kjer imajo bankirji plače na podobnih ravneh: "Če primerjamo z mednarodnimi podjetji, recimo v Španiji in na Irskem, so plače krepko nižje, pa je treba v Sloveniji reševati veliko težje primere."

Računsko sodišče: DUTB ni implementirala nove politike prejemkov

Računsko sodišče je v prejšnji teden objavljenem porevizijskem poročilu med drugim ugotovilo, da vlada ni v vseh pogledih sledila smernicam za plače vodilnih v državnih družbah, ni jasno opredelila kriterijev za dodatke zaradi kompleksnosti dela.

V primeru ukrepov same DUTB pa je ugotovilo, da je ta sicer sklenila anekse k pogodbam, a le začasno oz. za določeno obdobje, ker se izvršni direktorji Torbjörn Mansson, Janez Škrubej in Aleš Koršič z DUTB niso uspeli dogovoriti o implementaciji nove politike prejemkov v pogodbe o zaposlitvi.

Kljub drugačnim navodilom si še vedno izplačujejo variabilni del prejemkov

DUTB z aneksi ni ukinila določb pogodb o zaposlitvi izvršnih direktorjev, ki se nanašajo na variabilni del prejemkov, kot to določa nova politika prejemkov. Ti so tako še vedno upravičeni do variabilnega dela plačila, za izplačilo katerega merila niso določena in ki naj bi ga nova plačna politika ukinila.

Foto: Anže Petkovšek DUTB

V javnost so prišli tudi podatki o visokih poračunih, s katerimi naj bi pred začetkom veljave nove plačne politike za nazaj zvišali plačo glavnemu izvršnemu direktorju Manssönu.

Politika je zaradi DUTB na nogah

V DZ se tako v kratkem na to temo obetajo seje pristojnih delovnih teles in izredna seja DZ. Premier Miro Cerar že pred dnevi finančnemu ministru Dušanu Mramorju naročil, naj natančno preveri, kaj se je glede plačnega sistema in pogodb dogajalo v DUTB.

"Če se bo izkazalo, da so direktorji zaobšli zakon in si izplačevali previsoke prejemke, ali pa v nasprotju z nekim dobrim upravljanjem izplačevali prevelike honorarje, ali celo storili kaj koruptivnega, bomo zoper to zelo ostro ukrepali," napoveduje premier.

Na vprašanje ali še zaupa vodstvu slabe banke pa je Cerar odgovoril: "Dokler ne preverim dejstev, o tem ne bi govoril. Če se bo ugotovilo, da te navedbe držijo, potem je stvar jasna sama po sebi. V tem primeru ni pomembno ali gre za tujca ali Slovenca. Taka oseba ne more upravljati ne slabe banke niti manjšega podjetja." 

dezurni@zurnal24.si