"To dejanje, ta odločitev za upor proti okupaciji, je bila največja odločitev v dotedanji zgodovini Slovencev in je zahtevala odločilen prelom s preteklostjo. Slovenski narod ni hotel - in tudi ni smel, če je želel preživeti - več prepuščati svoje usode odločitvam velikih," je še dejal predsednik države Danilo Türk.

"Vsesplošni oboroženi odpor je sčasoma zajel vso Slovenijo, čeprav je bil soočen s kruto vojaško okupacijo, delitvijo ozemlja z bodečo žico in nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Ta boj je bil pravičen in zmagovit. Slovenski narod je bil zato med narodi, ki so se med drugo svetovno vojno borili za pravično stvar, ki je bila tudi zmagovita stvar. Smo narod zmagovalcev in tega ne smemo nikoli pozabiti," je predsednik republike poudaril na Nanosu.

Brez partizanskega upora upora ne bi bilo take sedanjosti, kot jo živimo, je še poudaril Türk. "Partizanski upor proti okupatorju je bil odločilnega pomena za kasnejšo zgodovino. Brez tega upora bi bil naš narod prepuščen volji in odločitvam drugih, narodova usoda pa bi bila popolnoma negotova. Z uporom pa je slovenski narod dokončno postal gospodar svoje usode in svoje prihodnosti. Vse, kar je bilo doseženega do osamosvojitve in po njej, ima svoj temelj v narodnoosvobodilnem boju," je poudaril Türk.

Mnogi se spominjajo bitke
Tradicionalna slovesnost, ki je na "sveto goro Primorcev" tudi tokrat privabila preko 2000 obiskovalcev, poteka v spomin na eno prvih bitk primorskih partizanov.

Obenem pomeni prelom v partizanskem odporu proti italijanski okupaciji na Primorskem. 18. aprila 1942 se je na Nanos umaknilo 54 partizanov, ki so jih obkolile precej številčnejše italijanske sile.

V osemurnem boju z 800 italijanskimi vojaki je bilo ubitih deset partizanov, 11 so jih ujeli in devet kasneje ustrelili, medtem ko so se ostali uspeli prebiti iz obroča. Nanoška bitka je zelo odmevala po vsej Primorski in predstavlja začetek osvobodilnega boja ob zahodni meji.