“Pooblaščenec se je že večkrat odklonilno opredelil do vprašanja o dopustnosti videonadzora za namene ugotavljanja kršitev, saj ga je dopustno uvesti le za namene, ki so natančno določeni z zakonom o varstvu osebnih podatkov,” pravi Rosana Lemut Strle, namestnica informacijske pooblaščenke.

Poročali smo, da delavci Publicusa v Kamniku in Komendi fotografirajo nepravilno odlaganje odpadkov, pa tudi v ljubljanski Snagi so priznali, da vozniki smetarskih vozil to počnejo z mobilnimi telefoni – zatrdili so sicer, da je fotografiranje namenjeno le internim postopkom.

Lemut Strletova pravi, da fotografiranje posameznika posega v njegovo širšo pravico do zasebnosti, ki jo lahko zaščiti na civilnem in kazenskem področju, pri varstvu osebnih podatkov pa le, če je na fotografiji določljiv in je fotografija del zbirke.

Shranjevanje ni dovoljeno
Če ima javno podjetje zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov višje stroške, sme podati prekrškovnemu organu prijavo in v dokaz priložiti fotografijo. Manjkali pa bodo bistveni podatki, osebno ime in naslov kršitelja, zato bo prijava izjemno pomanjkljiva – razen v majhnih krajih, kjer se ljudje poznajo, meni Lemut Strletova.

“Če so fotografije namenjene le kot dokaz k prijavi za prekršek in jih podjetje ne hrani ali obdeluje, ampak posnetke izbriše, bi bilo ravnanje delavcev še v okvirih zakona o varstvu osebnih podatkov,” še doda.