SLS, stranka z najstarejšo tradicijo v moderni zgodovini Slovenije in gonilna sila osamosvajanja, se po začasnih in neuradnih rezultatih volitev seli iz parlamenta. Daleč od svojih najuspešnejših dni je izgubila kar polovico svojih volivcev izpred treh let.

V taboru SLS so bili po objavi vzporednih volitev obrazi predsednika Franca Bogoviča in ostalih kisli. Nekoliko boljše volje so postali okoli 20.30, ko je Državna volilna komisija objavila delne rezultate, ki so kazali, da je stranka v tistem trenutku za las prestopila štiriodstotni parlamentarni prag. “Verjetno bodo potrebni podaljški in celo enajstmetrovke,” je tedaj dejal Bogovič, ki je pred tem v primeru poraza napovedal sestop z mesta predsednika. 

K drugim strankam ji je prebegnila polovica volivcev

Kasnejši neuradni rezultati DVK po skoraj vseh preštetih glasovih pa so pokazali, da je SLS enajstmetrovke očitno izgubila za las oziroma le za kaki dve stotniji glasov in prvič v zgodovini Slovenije zapušča parlament. Analize, kaj je bilo zanjo usodno, bodo bolj realne v prihodnjih dneh, a prvi podatki kažejo na dejstvo, da je stranko podprla le še polovica od volivcev izpred treh let, ko jo je še vodil Radovan Žerjav.

Ankete kažejo, da je petina nekdanjih volivcev raje podprla Stranko Mira Cerarja, sedem odstotkov je prestopilo k NSi, dodatnih pet odstotkov pa k še eni “pomladni” stranki SDS. Ustanovitelj predhodnice Slovenske kmečke zveze Ivan Oman je v prvem odzivu za TV Slovenija dejal, da je nad izpadom stranke seveda zelo razočaran. “Takrat smo prebili led, ko to ni bilo samoumevno početje, sedaj pa takole …," se je spominjal časov osamosvajanja in takratne vloge stranke. “Stranka se bo morala zamisliti, kako kandidira ljudi. Očitno so kandidirali ljudi, ki niso bili nikoli v stranki ali so bili celo na drugi strani, ljudje pa takšnih ne bodo nikoli volili …” je bil neposreden danes 85-letni Oman.

Foto: Žurnal24 main Marjan Podobnik, direktor Zavoda 25. junij (Foto: Nik Rovan) Slovenska ljudska stranka je s selitvijo iz parlamenta dosegla najnižjo točko v svoji skupno 26-letni burni zgodovini, potem ko je imela na vrhuncu moči v parlamentu celo 19 poslancev oziroma petino DZ-ja, sodelovala je v štirih vladah, med vodenjem kar osmih predsednikov pa med drugim na kontroverzen način sodelovala v Drnovškovi vladi, se združila in nato razklala z SKD ter nato ob počasnem zatonu zadnje leto in pol čakala v opoziciji.

Fenomen stranke pa je njena moč na lokalni ravni, saj iz njenih vrst redno prihaja večina slovenskih županov. Prav na jesenske lokalne volitve zato strankini veljaki v prvih odzivih veliko stavijo. 

Po zlati eri bratov Podobnik le še navzdol

Korenine stranke segajo v poletje 1988, ko je bilo ustanovljena Slovenska kmečka zveza. Društvo pod vodstvom Ivana Omana, kmeta iz Zminca pri Škofji Loki, se je sprva zavzemala predvsem za spremembe na področju kmetijstva in zadružništva, a je je kot ena glavnih članic Demosa kmalu dejavno vključila v družbeno-politično vrenje konec 90. let. Na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je takrat že kot stranka pobrala 12 odstotkov glasov, junija 1992 pa se je preimenovala v Slovensko ljudska stranka, vodenje je prevzel Omanov zet Marjan Podobnik. 

Foto: Anže Petkovšek slovenija 26.11.12, Radovan Zerjav, SLS, predsednik stranke, izjava o odstopu iz Prav v času cerkljanskih bratov Podobnik je stranka doživela najvišji vzpon. Stranka je z osvojenimi 19 poslanci leta 1996 sklenila pakt s takratnim mandatarjem Janezom Drnovškom in stopila v vlado, kar so ji ostale stranke desnice takrat zelo zamerile. Leta 2000 je sledil sestop Podobnika in razpad vlade, odmevalo je "zaslužno" imenovanje Podobnika na vrh Telekoma. Novi predsednik in ustanovni član Franc Zagožen je pod okriljem t. i. pomladnih strank stranko združil z SKD, a je bila združena stranka kratkega daha, saj je doživela hud volilni poraz in osvojila le devet sedežev. Prihodnje leto se pod Francijem Butom znova preimenuje v SLS, že čez dve leti ga nadomesti Janez Podobnik. To je čas vpletanja stranke v obmejna vprašanja, leta 2004 tako Hrvatje Podobnika aretirajo na mejnem prehodu v Sečovljah, v Dragonjo pa pade Joško Joras.

A na sledečih volitvah izgubijo še dva poslanca, leta 2007 postane vodja Bojan Šrot, brat s tajkunstvom ožigosanega Boška Šrota. Tudi zato jo leta 2008 podpre le še pet odstotkov volivcev, leto kasneje vodenje prevzame Radovan Žerjav, ki na volitvah 2011 malce popravi izid stranke, lani po objavi protikorupcijskega poročila v zadevi Janša in Jankovič ter posledičnem padcu druge Janševe vlade pa se odloči za presenetljiv odhod iz politike. Vodenje je prevzel Franc Bogovič, ki je bil na majskih evropskih volitvah na skupni listi z NSi izvoljen v Evropski parlament.