Maturantski plesi potekajo v blišču ne glede na vse večjo krizo. V razkošnih hotelskih dvoranah, z dvema ali tremi meniji in neomejenimi količinami pijače. Obvezni so devedeji in cedeji s posnetki in fotografijami dogodka, ki naj bi bil za maturante nepozaben. So velika priložnost za vrsto zaslužkov. Plesne šole boj za organizacijo začnejo v začetku septembra, ko pošiljajo svoje ponudbe. O teh odločajo dijaki, ki pa ob obilici obveznosti v zadnjem letniku nimajo niti časa niti interesa, da bi ponudbe primerjali med seboj in iskali najcenejšo. Prav tako nimajo sposobnosti, da bi se z veščimi organizatorji posla pogajali o klestenju stroškov tam, kjer bi bilo to mogoče, denimo pri rakcih v ruskem bifeju ali pregrešno dragih vrtnicah. Vedno več je dijakov, ki jih odločanje o maturantskem plesu niti ne zanima, saj že zdaj vedo, da se ga zaradi previsoke cene ne bodo mogli udeležiti.

Pomisleki. Maturantski ples nima več prizvoka prijetnega in zabavnega druženja. Vse preveč je povezan z visokimi stroški, negativno tekmovalnostjo ter razkazovanjem in umetnim bliščem, ki ga ustvarijo drugi, vse premalo pa v ples vložijo dijaki sami. Pomen, ki mu ga pripisujejo, postaja precenjen, saj ne pomeni več pravega slovesa od sošolcev in učiteljev, tudi zato ker se velikokrat odvije že februarja, ko je pred četrtošolci še skoraj pol šolskega leta. To spoznavajo tudi številni dijaki, ki si želijo ne le cenejšega, temveč tudi manj obsežnega organiziranega slovesa od srednje šole.

Komentar se nanaša na članek Že zdaj se grebejo za maturante.