V tem prispevku bomo analizirali rast koronavirusa – ali je eksponentna ali linearna, spotoma pa bomo
našteli še nekaj naivnosti oziroma lahkovernosti.

Koronavirus je – kot govori Neil deGrasse Tyson – predvsem test, ali smo se ljudje pripravljeni strokovno spoprijeti s problemi, verjeti znanosti, ali pa bomo popustili neodgovornosti in nedisciplini.

Foto: IJS Matjaž Gams Primer: ko se v Državnem svetu pripravljamo na posvet o cepljenju, se marsikateri slovenski zdravnik boji udeležiti in omenja primer kolegice, ki so ji grozili z nasiljem nad otroki, če bo še naprej zagovarjala obvezno cepljenje. A prava vprašanja so, ali je koronavirus nekaj posebnega, kaj se dogaja in – ali je rast eksponentna?

Verjetno je sedaj tudi večini jasno, da je sedanji koronavirus COVID-19 nekaj posebnega, da to ni običajna gripa. Ob nobeni gripi ni bilo toliko panike, toliko ukrepov, toliko zaskrbljenih strokovnjakov.

Gre za naravni pojav, da se virusi stalno prilagajajo živim bitjem, ki jih prenašajo. Za virus je idealno, da se potuhne (da oboleli nekaj časa ne kaže znakov obolelosti, vendar že prenaša bolezen) in da deluje različno na različne dele populacije – če bi pobil vse, bi se hitro ustavil, če pa ne bi bil dovolj agresiven, bi oslabel in propadel.

Slovenija Šarec dramatično: Življenje še dolgo ne bo več takšno, kot je bilo doslej!

COVID-19 ima kar nekaj zanj dobrih in za ljudi slabih lastnosti, lahko rečemo, da je nova generacija, posebej prilagojena modernemu globalnemu svetu. V naravi preštevilčne populacije slej ko prej doživijo redukcijo, pogosto preko bolezni, ki ima dovolj velik poligon za prilagajanje, in samo vprašanje časa je, kdaj in kako se bo to zgodilo ljudem.

Čeprav je še prezgodaj, da bi ocenili posledice COVID-19, je mogoče pričakovati, da bodo novi sevi tega virusa, ko se je naučil izigrati osnovne mehanizme izolacije, v raznih variantah in valovih osvajali svet. In, če dodamo še eno zgodovinsko opozorilo: pri španski gripi v začetku prejšnjega stoletja je bil prvi sev podoben gripi, ki je pod rušo spravljal starejše in obolele, drugi val pa je kosil tako med mladimi kot med starimi.

Ampak tisti, ki so oboleli v prvem valu, so bili imuni na drugega (ker so bili naravno "precepljeni" s podobnimi sevi) – in ta informacija je ključna za nadaljnjo analizo.

Kdo ima prav, kako hudo je?

Profesor Jože P. Damijan povzema po drugih virih, da je rast COVID-19 eksponentna. Se splača prebrati njegov zapis in komentarje.

Morda sta še bolj zanimiva videa POVEZAVA 1 ali POVEZAVA 2.

Ko pa pogledamo dejanske podatke za cel svet danes, vidimo linearno rast.

Odgovor je relativno preprost: če ne bi uvajali posebnih ukrepov, bi bila rast eksponentna, kot je bila v marsikateri državi v začetku, taka bo nekaj časa tudi v Sloveniji. Podatki za cel svet kažejo, da se rast v Wuhanu ustavlja, v praktično vseh drugih državah pa je eksponentna. Taka rast je nekaj posebnega, našim možganom neintuitivnega. V računalništvu je nekaj eksponentnih rasti, recimo sposobnosti elektronskih čipov, pomnilniških naprav, kapacitete kablov, računalnikov, mobitelov. Moorov zakon opisuje "sposobnost" čipa kot 50 odstotno rast letno.

Slovenija Šter: Vsi Slovenci, ki so tam, naj se takoj vrnejo

Začelo se je z malimi koraki, sedaj letno izdelamo nepredstavljivih en tranzistor na en meter premera naše galaksije. Ta nora rast elektronike in računalnikov poleg znanosti in drugih tehnologij najbolj dviguje našo civilizacijo. Če pogledamo na področje demografije: v letih 1950-55 je bila rodnost 5, torej pet otrok na žensko. S tako rodnostjo bi v 10 generacijah prišli na 40.000 milijard, v 13 generacijah na enega človeka na m2 Zemlje in v 40 generacijah na 1 človeka na 1 kg Zemlje, kar je teoretično nemogoče. S sedanjo rodnostjo malo nad 1,5 bi sedanje prebivalstvo Slovenije prešlo na 3,5 odstotkov (upadlo za 96,5 odstotkov) v 10 generacijah.

Še drugače: Če začnem s prvim korakom dolžine 1 cm, nato 10 cm, 100 cm itd., v 30 korakih pridemo preko meje našega znanega vesolja. Če pa naredimo še en korak, je večji kot premer znanega vesolja. Eksponentna rast je eksplozivna ali po domače – nora!

Kakorkoli, Trump je storil prav, Evropa ne

Taka rast je bila recimo pri španski gripi, ki je okužila več kot četrtino svetovnega prebivalstva. Slej ko prej pa se ta izjemna rast umiri in preide v stagnacijo.

Ključni obrambni mehanizmi so: cepiva, izolacije in prepovedi stikov. Cepiva za COVID-19 vsaj še mesece ne bo v uporabi, v primeru nuje bodo jeseni; če se bodo strogo držali vseh preverjanj, pa čez eno leto. So pa cepiva že razvita v najboljših laboratorijih na svetu - znanost nam omogoča neverjetne dosežke! Izolacija je povezana z iskanjem okuženih in ljudi, ki so bili v stikih z okuženimi. Če dosledno poiščeš vse v stikih, zatreš bolezen. Če preprečiš stike med raznimi deli sveta, se virus ne more širiti, konkretno v oddaljeno slovensko vas virus ne bo prišel.

Slovenija Avtoprevozniki opozarjajo na katastrofalne razmere

Zakaj ta mehanizem pri COVID-19 ne funkcionira najbolje? Poglejmo samo Italijo in EU. Za razliko od ZDA nista pravočasno prepovedali prihoda ljudi iz Kitajske oz. jih niso testirali. Še v ZDA so razna gibanja in tudi politični nasprotniki napadli ameriškega predsednika, češ da se gre izolacionizem, nacionalizem in podobno, ko je zaprl mejo za prebivalce Wuhana. 9. februarja sem napisal: "Določene kopenske meje in avionske povezave so zaprte, recimo v Ameriki in začuda ne v Evropi."

Evropski globalisti so se podobno kot v Ameriki na veliko upirali tovrstnim ukrepom, češ da se zaradi neke bolezni ali nekaj umrlih že ne bodo pustili zapreti v nacionalne meje. Posledično je ta hip samo v Italiji 10-krat toliko obolelih za koronavirusom kot v ZDA. Ah, pa ne da smo spet na lastnih plečih videli razkorak med stroko in ideologijo in kako draga je slepota! A kdor je mislil, da se bo dalo z zaprtjem mej povsem preprečiti vnos "potuhnjenih" virusov, se je hudo zmotil. Če pride na mejo okuženi, ki ne kaže nobenih znakov okužbe, ga je izredno težko odkriti.

Dokler nimamo cepiv, je počasno širjenje ključno

Ključna pa je hitrost širjenja virusa. Grafično ponazorimo takole: denimo, da imamo grme v puščavi. Če piha veter, se požar razširi in brez težav preskakuje z enega grma na drugega, dokler ne zajame vseh. Če
pa ogenj počasi preskakuje sem in tja, se vname in zgori samo tu in tam kak grm.

Ko se čez nekaj časa okrepi veter, je gostota grmov, ki omogočajo razširjanje, bistveno manjša, s tem pa tudi požar. Zato so ukrepi Slovenije, Kitajske in marsikatere druge moderne države vredni pohvale, saj je upočasnitev ključna, dokler ne bo cepiv!

In primerjava pokaže tudi, da je bolje imeti počasno okužbo (daleč bolje pa cepljenje), kot sploh ne, kajti za res nevarne viruse si nato brez obrambe.

Foto: Profimedia Koronavirus

Potrebno je discipliniranje "upornikov"

Samo modernost države pa ni dovolj (Italija je ena najboljših držav na svetu!), ključno je sodelovanje širše populacije in sposobnost disciplinirati "upornike", torej anticepilce, zanikovalce in podobno.

Poglejmo še enkrat Italijo – zakaj ima 2x večjo smrtnost kot druge države? Razlogi so najbrž trije: večji delež starejših, prepozna reakcija (globalistična ideologija) in posledično prezasedenost zdravstvenega sistema (nad 80 let stare trenutno pošiljajo domov, ker so kapacitete polne že z mlajšimi) ter zanikanje in nedisciplina pri ukrepih.

Posledično je bilo že dolgo časa jasno, da je stanje v Italiji precej bolj resno, kot pa so ga uradno prikazovali in posledično je Slovenija naredila daleč največjo napako, ko ni bistveno prej uvedla ukrepov za prepoved oziroma omejitev stikov z Italijani (ki še sedaj brez težav prehajajo preko Brnika). Povsem realna možnost je, da je okuženih 2x več, kot v drugih državah ob istem številu registriranih primerov.

V spopadu med pandemijo in Slovenci ne bo ključna samo pamet, ampak tudi disciplina – sposobnost k
pameti spraviti zanikovalce in neodgovorne.

EU analiza zdravja v Sloveniji nam pokaže, da smo s precepljenostjo za gripo pri 12 odstotkih, medtem ko je EU povprečje 44 odstotkov. Lansko leto je za gripo umrlo 160 Slovencev. Pri davici in ošpicah smo pri 93 odstotkih precepljenih, daleč pod varnimi 95 odstotki.

Slovenci smo po mednarodnih primerjavah zelo pridni in pametni, žal pa zelo vraževerni in zelo tolerantni na širjenje neumnosti.

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov.

Avtor izraža svoje mnenje.