Sodišče je ugotovilo, da je Slovenija s predolgimi sodnimi postopki kršila šesti člen Evropske konvencije o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki govori o pravici do poštenega sojenja v razumnem roku, in trinajsti člen, ki določa pravico do učinkovitega pravnega varstva pred domačimi sodišči. Denarno odškodnino mora Slovenija plačati v treh mesecih po pravnomočnosti razsodbe.

Sodišče v Strasbourgu je zaradi sodnih zaostankov proti Sloveniji prvič razsodilo oktobra 2005. V primeru Lukenda je državi naložilo plačilo odškodnine tožniku v višini 3200 evrov zaradi sodnih zaostankov in 965 evrov za sodne stroške. Takrat je tudi zapisalo, da zaradi nenehnega kopičenja nerešenih primerov na slovenskih sodiščih meni, da so predolgi sodni postopki v Sloveniji velika težava. Ljubljana je po tem oblikovala tako imenovani projekt Lukenda, katerega cilj je odprava sodnih zaostankov do konca leta 2010.

Sodišče v Strasbourgu je sicer maja letos v primeru Grzinčič proti Sloveniji razsodilo, da ima Slovenija od prvega januarja letos učinkovito pravno sredstvo za varstvo pravice do sojenja v razumnem roku oziroma pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Evropsko sodišče za človekove pravice je tako zdaj pristojno le za primere, ki so bili pred slovenskimi sodišči zaključeni pred prvim januarjem in so stranke nato vložile pritožbo na sodišče v Strasbourgu.