Za Slovenijo poročilo ugotavlja, da je ena od držav članic, kjer preprosto ni dovolj podatkov glede
boja proti spletnim grožnjam zasebnosti. Obenem pa dodaja, da je Slovenija ena od držav, ki se v
manjši meri sooča s tem problemom, bodisi kot izvorna bodisi kot ciljna država.
Poleg tega naj bi bila pri nas tudi raven zavedanja o nevarnostih na spletu visoka, obstajajo
pa tudi tri strani ( www.arnes.si, www.safe.si in www.ti.gov.si), na katerih uporabniki lahko
dobijo informacije, če postanejo žrtev nezaželene pošte oziroma drugih oblik škodljive programske
opreme. Vendar pa nam manjka stran za pritožbe, kjer bi se lahko uporabniki spleta pritožili v
takih primerih, medtem ko so take strani prisotne v skoraj vseh članicah EU.
Kljub razmeroma dobri zakonodaji na tem področju, se Slovenija sooča tudi s popolno
odsotnostjo zakonske ureditve sodelovanja med posameznimi akterji v zgoraj opisanih primerih.
Šepamo tudi na področju mednarodnega sodelovanja, razkriva poročilo.
Prepovedi ne zaležejo
Kljub zakonski prepovedi nezaželene pošte in vohunske programske opreme, se okoli 65
odstotkov državljanov EU še vedno redno srečuje z nezaželeno pošto. Avtorji študije so opravili
tudi analizo več kot 140 postopkov pregona tovrstnih kršitev v 22 državah članicah in ugotovili, da
obstajajo med članicami precejšnje razlike, ko gre za število postopkov in višino izrečenih kazni.
Največ postopkov je bilo v Španiji in na Slovaškem (39), najvišje kazni pa so izrekli na
Nizozemskem (milijon evrov) in v Italiji (570 tisoč evrov). Najmanjše kazni pa so izrekali v
Romuniji, na Irskem in v Latviji. Evropska komisija se sicer z ameriškimi oblastmi pogaja o
sporazumu za čezmejno sodelovanje na tem področju, saj kar šestina vse nezaželene pošte prihaja iz
ZDA.
Države bodo morale preganjati spletne nepridiprave
Zakonodajni sveženj za liberalizacijo evropskega trga telekomunikacij, ki je trenutno v
postopku, bo med drugim države članice obvezal k ustreznemu financiranju organov, ki izvršujejo
zakonodajo, in od njih tudi terjal učinkovite in odvračilne kazni.
Slovenski splet ni zelo ogrožen
Najnovejša študija Evropske komisije ugotavlja, da svetovni splet v Sloveniji ni preveč ogrožen; slaba preglednost boja proti spletnim nevarnostim.