Po izračunih članov laboratorija za elektronske in informacijske sisteme na mariborski fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je satelit zgorel nekje nad Afriko 29. septembra zvečer. "S ponosom smo se v začetku prejšnjega tedna poslovili od nanosatelita Trisat, ki je Sloveniji prislužil naziv 'vesoljske nacije' in se v zgodovino slovenskega naroda za vedno zapisal kot prvi slovenski nanosatelit, ki je v celoti zasnovan, izdelan in sestavljen v Republiki Sloveniji," so danes sporočil z Univerze v Mariboru.

Satelit je po več kot desetletju raziskav in razvoja strokovnjakov mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter slovenskega podjetja SkyLabs poletel v vesolje 3. septembra 2020 z evropsko raketo VEGA.

Pričakovana življenjska doba se je zmanjšala

Prvotno načrtovana misija je predvidevala, da bo v vesolju do leta 2025, a so okoliščine to spremenile. Trisat se je namreč nahajal v nizki Zemljini orbiti, kjer na satelite vpliva mnogo dejavnikov. Glavni je izjemno redko ozračje, sestavljeno iz redke mešanice plinov, ki satelit upočasnjujejo.

Na univerzi so pojasnili, da je izstrelitev satelita potekala v času najmanjše Sončeve aktivnosti, ki se pojavi vsakih 11 let, ko se število Sončevih peg zmanjša. Posledično so bili zadnje leto priča nagli rasti količine Sončevih peg in izbruhov, ki z odlaganjem energije v zgornje plasti atmosfere le-to segrejejo in dvignejo, s čimer povečajo zračni upor, ki deluje na satelit. Tako se je pričakovana življenjska doba satelita začela krčevito manjšati in posledično je satelit Trisat iztiril leto prej, kot je bilo prvotno načrtovano.

Ključnega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih vesoljskih tehnologij

"S tem dogodkom se poslavljamo od majhnega slovenskega predmeta iz vesolja, ki je vase vsrkal več kot 15 let raziskav in razvoja izjemno zagnane ekipe ter ustvaril 'tehnološko seme' za svetlejšo prihodnost tako v raziskovalnem in razvojnem kot tudi poslovnem in izobraževalnem smislu, saj je Slovenijo postavil v vidno polje aktualnih akterjev v vesolju," je ob tem povedal vodja projekta Trisat Iztok Kramberger.

Kljub prezgodnjemu koncu življenjske dobe je Trisat po njegovih navedbah ključno vplival na nadaljnji razvoj slovenskih vesoljskih tehnologij in je pomemben mejnik slovenske znanosti, tehnologije in gospodarstva.

"Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in podjetje SkyLabs sta razvila prebojne tehnologije, s katerimi sta premaknila meje miniaturizacije v svetovnem merilu ter postavila temelje za nove priložnosti. S tehnološko demonstracijo na krovu Trisata so slovenske vesoljske tehnologije dosegle najvišjo stopnjo tehnološke pripravljenosti in omogočile uspešno globalno širitev," izpostavljajo na univerzi.

V teku nova misija

Ekipa projekta Trisat se medtem ukvarja že z novimi misijami. "Uspeh misije Trisat nas je spodbudil k drznejšim projektom, med katerimi je Trisat-R, ki v sevalno zelo zahtevnem in rizičnem okolju na 6000 kilometrih oddaljenosti že več kot dve leti presega pričakovanja in navdušuje mednarodno skupnost. Naslednja faza v okviru projekta Trisat bo misija Trisat-S, ki bo predvidoma v začetku prihodnjega leta poletela v izjemno nizko zemljino orbito," je pojasnil Kramberger.

dezurni@styria-media.si