Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na današnjem zasedanju v maroškem Rabatu na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal tradicije reje lipicancev. Projekt priprave večnacionalne nominacije, ki povezuje osem držav, je vodilo slovensko ministrstvo za kulturo.
Nominacija je povezala Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je pripravo nominacije ministrstvo vodilo v sodelovanju s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja. Večletno delo je na ministrstvu vodila Špela Spanžel, v. d. dolžnosti generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino. Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti. Projekt se je začel na pobudo državnih kobilarn, ki se posvečajo reji in vzreji lipicancev, od leta 2018 pa je potekal v izključno kulturni domeni in po pravilih Unesca, skrb zanj so prevzela kulturna ministrstva sodelujočih držav.
Bogata zgodovina povezave med človekom in konjem
Vpis dokazuje obstoj in pomen nesnovne dediščine kot skupka znanj, praks in veščin, povezanih z rejo in vzrejo lipicancev. Zgodovinsko je utemeljena v okviru nekdanjega habsburškega imperija in avstro-ogrske monarhije. Gre za stoletni razvoj družbenih praks in kulturnih izrazov, ki so še danes del ritualov, praznovanj in sodobnega konjeniškega športa.
Primarni namen reje konj, ki temelji na skrbno dokumentiranih izkušnjah in znanju o evoluciji pasme, je povezan s klasično dresuro in konjeniškim športom, s katerim se identificirajo vse sodelujoče države. V nekaterih državah je bil razširjen tudi na vsakdanje življenje vaških skupnosti, kjer je bil lipicanec delovni konj. Konji nastopajo v številnih dogodkih, prireditvah, praznovanjih in imajo močno simbolno vlogo. Naraščajoča vloga lipicancev je povezana s trajnostnim turizmom in terapijo s konji. Pomemben vidik vseh omenjenih aktivnosti je poseben odnos med človekom in konjem, ki temelji na zaupanju in kjer je konj prepoznan kot enakovreden partner ali celo član družine, so še zapisali na ministrstvu za kulturo.
Nominacija je sicer prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije ter izpostavilo tesno sodelovanje držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji.
Slovenija je imela doslej na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote - Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. Danes dopoldne je bilo na seznam vpisano še čebelarstvo.
Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je danes na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal tudi čebelarstvo v Sloveniji. Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo ministrstvo za kulturo pod vodstvom Špele Spanžel.
Spanžel je ob potrditvi uvrstitve povedala: "Vpis čebelarstva na Unescov seznam je najprej priznanje generacijam čebelarjem, ki so slovensko čebelarstvo ponesli v svet in nas navdušujejo s svojo predanostjo, spoštovanjem in sodobnimi oblikami. Za Slovenijo, ki jo v Rabatu predstavlja ministrstvo za kulturo, pa je vpis obveza, da bo še naprej ustvarjala pogoje, ki bodo čebelarstvo omogočali v vseh svojih razsežnostih - od kmetijskega, raziskovalnega in izobraževalnega, družbenega, okoljskega in seveda kulturnega."
Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko je to nov velik uspeh slovenske kulture. "Vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je izjemnega pomena tako za Slovenijo kot tudi za svet. Čebelam in čebelarstvu je treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati tradicionalno čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo. Čebelarska dediščina ima dolgo zgodovino, ki je prepletena tudi s kulturo in ljubiteljsko umetnostjo. Danes pa pomemben segment čebelarstva predstavljajo tudi urbani čebelnjaki," so njene besede navedli v današnjem sporočilu za javnost.
S čebelarstvom se ukvarja skoraj 12.000 ljudi in njihovih družin
Predsednik Čebelarske zveze Sloveniji Boštjan Noč pa je ob vpisu na Unescov seznam zapisal, da čebelarstvo predstavlja način življenja skoraj 12.000 Slovenkam in Slovencem ter njihovim družinam, "ki smo vsi skupaj danes lahko ponosni, da je našo bogato čebelarsko tradicijo prepoznal ves svet". Po svetovnem dnevu čebel, ki so ga je pred nekaj manj kot petimi leti razglasila Združeni narodi, je po njegovih besedah to novo veliko priznanje Sloveniji in njeni bogati tradiciji čebelarstva. "Z današnjim dnem slovensko čebelarstvo dobiva še uradno status in priznanje čebelarstva kot pomemben del 'kulture' v Sloveniji in svetu," je dodal.
Kot so še zapisali na ministrstvu za kulturo, nominacija dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem.
Pri pripravi nominacije so sodelovali strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.
Nominacija je prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije ter izpostavilo povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo.
V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom (odločitev o vpisu je predvidena v letu 2023), Slovenija pa sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države, so še sporočili z ministrstva za kulturo.