"Ali je slovenski trg sploh sposoben absorbirati tako veliko število revij, ki so se zadnja leta namnožile" – vsaj delen odgovor na to vprašanje bo dala že današnja javna dražba 39 revij, ki jih je do pred kratkim izdajal Matej Raščan prek Dela Revij. Ker terjatve do družbe Delo Revije niso bile poravnane, poskuša NKBM po izklicni ceni dobrih 10 milijonov evrov za paket znamk najti novega kupca.

Ali je javna dražba običajen način za prodajo medijev, smo vprašali medijskega strokovnjaka Marka Milosavljevića. "Ne vem, zakaj bi imeli pri prodaji medijev kakšna drugačna pričakovanja v primerjavi z drugimi podjetji. Po logiki večine tako slovenskih lastnikov kot regulatorjev oziroma pristojnih državnih organov, ki se z mediji večinoma ukvarjajo kot pač z enim akterjem na trgu in v skladu z logiko, da se mediji prodajajo kot vse drugo, kar se prodaja na trgu, lahko zaključimo, da se tudi medij torej pojavi celo na dražbi," ironično komentira Milosavljević in dodaja:

"Na žalost večina naših regulatorjev sledi tej logiki, čeprav povsod po svetu, vključno z EU, mediji niso še eno blago na trgu, ampak so strogo regulirani, še posebej ko gre za lastniške prevzeme in druge zadeve. Vsebina je vedno bolj liberalizirana, ampak vprašanja lastništva so še vedno ena najbolj občutljivih," poudarja Milosavljević in slovenske medijske tajkune primerja z razvpitim Rupertom Murdochom. "Kako je pretirana moč posameznika lahko škodljiva za celotno družbo, se Angleži šele zdaj zavedajo, pri čemer je imela država, ko je Murdoch prevzemal določene časopise, do njega visoke zahteve. Murdoch ima zdaj 40 odstotkov angleškega tiska, če pogledamo celoten britanski medijski trg, ima še TV; na celotnem trgu ima torej nekaj deset odstotkov, ampak še vedno nima več kot 100 odstotkov lastništva, in vendar velja za nevarnega mogotca, ki se ga bojijo politiki po vsej državi. Pri nas pa imamo določene ljudi, ki imajo na posameznem segmentu bistveno večjo stopnjo lastništva kot Murdoch – denimo na področju televizije ali revialnega tiska. Pri slednjem lahko zdaj pride do podobno izredno visoke koncentracije, ki bo večja, kot jo ima Murdoch pri dnevnem tisku, da ne omenjam televizije. V medijih lahko nastanejo različne koncentracije, če jih obravnavamo kot navadno tržno blago. Kljub temu se mi zdi, da se ljudje v Italiji in v Angliji vse bolj zavedajo, da to pač ni samo trg."

Revije se množijo

"Število revij se je v zadnjih letih tako namnožilo, da se lahko vprašamo, kako ta trg lahko dejansko funkcionira, saj je trg dnevnih časopisov ostal bolj ali manj nespremenjen z določenimi manjšimi spremembami – pojavile so se Finance, ki so preživele, brezplačnik Žurnal, ki je preživel – ampak ostalo je precej nespremenjeno," ocenjuje Milosavljević in ugotavlja: "Kako uresničiti preživetje revij, je drugo vprašanje. Ker je sama naklada lahko zelo problematična, lahko prihaja do prikritega oglaševanja, različnega obračanja denarja za različne druge interese, revije so imele določene tudi osebne, promocijske interese, mogoče je bilo tudi pranje denarja ali kakšni drugi interesi. To je definitivno hkrati najbolj kreditiran in najbolj neploden trg v smislu možnosti za preživetje," – sklepa Milosavljević.

Na naše vprašanje, ali NKBM z dražbo revij v paketu ne znižuje cene posameznih revij (gre za Jano, Lady, Stop, Smrkljo in druge), pa Milosavljević odgovarja, da se "NKBM do zdaj ni izkazala kot pretirano modra in pretirano sposobna". "Nekdo se bo moral vprašati, kako je lahko NKBM temu podjetju in njegovemu lastniku dajala takšne kredite, kot mu jih je. Še druge stvari nakazujejo, da je šlo na nesposobno ravnanje," še komentira Milosavljević.

NKBM ne zanima založništvo

"V skladu z zakonom o bančništvu, ki finančnim družbam prepoveduje razkrivanje odnosov s svojimi komitenti, v Novi KBM postopka ne želimo podrobneje komentirati," so sporočili iz NKBM. "Ker terjatve do družbe Delo Revije, zavarovane z blagovnimi znamkami, niso bile poravnane, je Nova KBM unovčila zavarovanja in kot zastavni upnik sklicala javno dražbo," pojasnjujejo. "Nova KBM je banka in kot takšna primarno zasleduje svoj ekonomski interes. Ne more in ne želi se ukvarjati z založniško dejavnostjo, njen primarni interes je dobiti povrnjena posojena sredstva. Zato se je odločila za transparentno javno dražbo, ki vsem zainteresiranim ponudnikom pod enakimi pogoji omogoča enakovredno tekmovanje za nakup blagovnih znamk," še navajajo. Na vprašanja v zvezi z višino posojil, ki so jih dajali Raščanu, pa niso odgovorili.