Slovenski komisar: "Izkazalo se je, da nimajo prav, a še vedno vrtijo to lajno"

Foto: Epa
Foto: Epa
Golob dal jasno vedeti, da na mestu evropskega komisarja ne želi več videti sedanjega komisarja Janeza Lenarčiča, ki upravlja področje kriznega upravljanja. Nasprotno pa menda meni predsednica Evropske komisije Ursula von den Leyen, ki jo je Golob pri vnovični kandidaturi podprl.
Oglej si celoten članek

Predsednik največje vladne stranke Robert Golob, ki je že dva meseca pred evropskimi volitvami predlagal kandidata za komisarja v Evropski komisiji Tomaža Vesela, je s tem dal jasno vedeti, da na mestu evropskega komisarja ne želi več videti sedanjega komisarja Janeza Lenarčiča, ki upravlja področje kriznega upravljanja. Nasprotno pa menda meni predsednica Evropske komisije Ursula von den Leyen, ki jo je Golob pri vnovični kandidaturi podprl. Med Golobom in Lenarčičem naj ne bi bilo prave kemije, pravijo dobro obveščeni viri. 

Lenarčič bi želel še en mandat

"Do tega sem ravnodušen, biti komisar je pomembna dolžnost, v mojem primeru to ni bilo lahko delo, tako da kdor bi želel računati na moje izkušnje, sem do tega seveda odprt, če pa jih to ne zanima, je zame tudi prav," je za naš portal v Strasbourgu, kjer poteka zadnje zasedanje poslancev Evropskega parlamenta, povedal Lenarčič. 

"Vsak kandidat za komisarja iz Slovenije mora iti skozi dve ravni preiskusov, prva je na nacionalni ravni, druga na evropski," se je odzval komisar Lenarčič, ki meni, da Golobov kandidat na vladi in v parlamentu, kjer ima Gibanje Svoboda rekordno večino, ne bo imel težav. 

Foto: Epa Tomaž Vesel

Golob mu je dal košarico, a predsednica komisije naj bi ga želela v ekipi

"Na evropskem nivoju pa bo moral biti kandidat Slovenije sprejemljiv za predsednika oziroma predsednico Evropske komisije, zaenkrat še ne vemo, kdo to bo. Drži, da je trenutno favoritinja za ta položaj sedanja predsednica Ursula von den Leyen," pravi Lenarčič. Po nekaterih neuradnih informacijah pa naj bi bil prav Lenarčič favorit sedanje predsednice evropske komisije. "Tega ne morem ne potrditi ne zanikati," se je našemu vprašanju na to temo izmaknil Lenarčič. 

Kandidata za komisarja po tem, ko dobi privolitev predsednika oziroma predsednice komisije, čaka zaslišanje pred ustreznim parlamentarnim odborom v Evropskem parlamentu. "Tukaj se ni vedno dobro končalo tudi v primeru slovenskih kandidatov ne," spomni Lenarčič, ki tako kot še nekateri drugi opozarja na možnost ponovitve komisarske sage z Alenko Bratušek. Več tukaj.  

Foto: EPA Alenka Bratušek

Komisar, ki nadaljuje mandat, naj bi imel več možnosti 

Komisar, ki nadaljuje mandat, naj bi imel več možnosti, da postane podpredsednik Evropske komisije, oziroma dobi pomembnejši resor. Prav pomembneši resor znotraj Evropske komisije je ambicija Golobove vlade. Vesela v Gibanju Svoboda vidijo kot kandidata za področje financ, konkurence in demokracije. 

"Ob novici o resorju, ki mi ga je poverila predsednica Evropske komisije pred petimi leti je bilo v Sloveniji nekaj komentarjev, da je to obroben, nepomemben resor, žal se je izkazalo prav nasprotno. Komisija je bila soočena s krizami, s kakršnimi nobena prejšnja ni imela opravka. Začelo se je s pandemijo, potem nadaljevalo z rusko agresijo na Ukrajino, zdaj imamo še vojno na Bližnjem vzhodu in veliko nestabilnost. V vseh teh letih je dodatno prišlo tudi do vremenskih pojavov, zlasti gozdnih požarov in poplav, ki jih ne pomnimo. Moj resor je bil med zelo izpostavljenimi resorji. Želel bi, da bi imeli tisti, ki so trdili, da gre za nepomemben resor, prav, ampak izkazalo se je, da niso imeli prav, čeprav nekateri še danes vrtijo to lajno," pravi Lenarčič.  

"To je konkreten, močan odraz evropske solidarnosti s Slovenijo"

Že pred dobrim letom se je govorilo, da Golob želi menjati Lenarčiča, premier pa je te trditve nato zanikal. Lenarčiča je imenovala vlada Marjana Šarca, nova vlada pa mu je menda očitala tudi, da se premalo zavzema za slovenske interese. "S področja mojega resorja je Slovenija dobila vse tisto, za kar je zaprosila, nujna pomoč v obliki težke mehanizacije, potonskih mostov, helikopterjev in tehničnih ekip je prišla preko evropskega mehanizma za civilno zaščito, ki deluje pod mojo odgornostjo," glede odziva na katastrofalne poplave, ki so lani prizadele Slovenijo, pravi Lenarčič. "Za ostalo pa so seveda odgovorni drugi v Komisiji, tudi tukaj je bila Slovenija deležna solidarnosti. Iz sklada za solidarnost je že prejela 100 milijonov evrov, še 300 naj bi jih prišlo letos. To je konktreten, močan odraz evropske solidarnosti s Slovenijo."

sergeja.hadner@styria-media.si

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 24

  • 11:00 24. April 2024.

    Tokrat se strinjam s predsednikom vlade. Politik v EU komisiji ima omejen rok trajanja. Zakaj bi dobil drugi mandat in …

  • 10:40 24. April 2024.

    Ali ni to tisti gospod, ki odloča koliko bo kdo dobil pri naravnih nesrečah iz UE (naših) sredstev? Kako ima …

  • 10:12 24. April 2024.

    Celo Ursoli je kapnilo da z mr. Taubijem marsikaj ne štima!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.