"Ko je bil film v kinu, si ga nisem uspel ogledati, ga je mogoče še kje videti," nas je o filmu Prebujanja vprašal bralec. 

"Ne vem, kaj bi odgovoril, tudi v našem interesu bi bilo, da bi film lahko bil dostopen preko kakšne platforme videa na zahtevo, vsaj do takrat, ko bo na rednem programu TV Slovenija," pravi režiser filma Peter Bratuša.

"Film Prebujanja ni nastal s finančno podporo Slovenskega filmskega centra," so nam pojasnili v Slovenskem filmskem centru. A povsem enako glede nedostopnosti velja tudi za filme, ki so sofinancirani z javnim denarjem.

"Kot davkoplačevalcu se mi zdi to naravnost smešno"

"Problem je v tem, da država ali kak sklad ni lastnik vseh avtorskih pravic, ampak so jih pustili producentom kljub temu, da je država dejansko izdatno financirala večino slovenskih filmov. Posledica tega je, da ni enotnega lastnika, da so kakšne pravice razdrobljene in tako ni interesa za izdajo določenega filma na DVD-ju ali drugem nosilcu, saj pričakovani prihodki ne bi pokrili stroškov. Kot davkoplačevalcu se tudi meni to zdi naravnost smešno, a žal tudi v prihodnje ne bo nič drugače, saj se država celo še bolj umika iz lastništva filmov," razlaga Andrej Novak, direktor marketinga in distribucije pri Karantanija cinemas.

Država denar za filme donira, zato nima nobene besede

Slovenski filmski center namreč filme "skladno s shemo državnih pomoči 'Spodbujanje filmske produkcije' sofinancira na način nepovratnih sredstev – dotacije. Producentske pravice oziroma materialne avtorske pravice na filmu nosi producent, ki ima tako edini pravice za nadaljnjo distribucijo in prikazovanje filma po zaključku kinematografske distribucije," pravijo na centru.

"Se strinjam, da je slaba dostopnost slovenskih filmov problem, ne morem pa se strinjati, da gre za splošno pravilo. Večina slovenskih filmov doživi bolj ali manj obiskane projekcije v kinu, festivalih in televiziji. Obstaja tudi veliko pobud na različnih nivojih, lokalnih festivalov, ArtKino mreže, in podobno, kjer se redno prikazuje slovenske filme, tudi starejše. Spletna distribucija pa je zaenkrat odvisna od podjetnosti producenta in zainteresiranosti posameznih platform. Seveda to praznino zapolnjuje piratska ponudba, ki je nekakšna neregulirana siva cona," pa pravi Boštjan Virc, producent uspešnice Houston, imamo problem!

Po desetih letih vsi brezplačno dostopni?

"Ena od možnih rešitev je, da bi v pogodbe o sofinanciranju filmov vnesli klavzulo, da mora biti film po desetih letih na voljo za prosto predvajanje na RTV predvajalniku. RTV pa bi bilo smisleno v ta namen sofinancirati, da ima ves čas na voljo celoten katalog razpoložljivih filmov. A temu bi najbrž nasprotovali lastniki avtorskih pravic, ki po desetih letih za oglede na predvajalniku ne bi dobivali avtorskih pravic," meni Novak.

Virc je nasprotno prepričan, da bi pogoj o brezplačnem dostopu po določenem obdobju "uničil večino resnih distribucijskih aranžmajev z mednarodnimi prodajnimi agenti. Obstaja pa moralna dolžnost producentov in avtorjev do slovenskega javnega denarja, kjer je eden od faktorjev omogočiti čim širšo distribucijo," pravi.

Še največ slovenskih filmov je na voyo, a ta ne omogoča plačila za ogled posameznega filma, ampak je treba plačati mesečno naročnino, ki je sedem evrov. Filmi, pri katerih sodeluje RTV Slovenija, seveda niso dostopni pri konkurenci.

"Vsak film je kompleksen skupek avtorskih del in s tem tudi kompleksen sklop avtorskih pravic. A to za distribucijo ni bistveno - tam so bistvene producentske pravice za posamezen medij in posamezno ozemlje, ki se prepletajo s pravicami posameznih prodajnih agentov. Gre za klasičen profesionalni evropski poslovni model, ki je nujen za resno distribucijo. Distribucija pa ni poceni, zahteva veliko vlaganja. To je seveda v nasprotju z laičnimi pričakovanji, kjer se zdi, da bi bilo vse rešeno z enostavno postavitvijo filma na brezplačno spletno platformo. A na dolgi rok to ne zagotavlja razvoja," je prepričan Virc.

Distribucija namreč zagotavlja ključen prihodek za pokritje stroškov in vlaganje v nove projekte. "Dober in tržno privlačen slovenski film lahko iz naslova distribucije zagotovi soliden in ključen prihodek producentski hiši, posredno tudi soavtorjem in je osnova tako za dnevno funkcioniranje kot za vlaganje v nove projekte. Kljub določenim možnostim javnofinančnih razvojnih podpor je običajni strošek razvoja celovečernega filma med 15.000 in 50.000 evrov in ta denar mora v velikem delu zagotoviti producent, če hočemo, da se krog vrti. Od kino distribucije se finančnih prihodki običajni vrtijo v manjših zneskih, a so vseeno pomembni. Televizijsko predvajanje pa je v veliki večini primerov vezano na vlaganje televizij (pri nas RTV SLO, POP TV, Planet) v samo produkcijo in je le redko prihodek producenta," razlaga Virc.

Foto: Boštjan Tacol slovenija 24.03.2010, Kolosej, multi kino, stavba, BTC, Ljubljana, foto: Bostjan

Kdo je morda nezainteresiran, ne pa cela industrija

"Druga možnost je kakšen drug VOD (video na zahtevo) servis, ki bi omogočil enostaven dostop in nizke stroške," predlaga Novak. "Če so producentske in distributerske pravice rešene oziroma to dovoljujejo, se seveda strinjam.Obstaja iniciativa za vzpostavitev takšne platforme, je pa res, da že danes so določeni filmi, ki uporabljajo platformo Vimeo On Demand. Dopuščam pa možnost, da gre v posameznih primerih tudi za nezainteresiranost posamezne produkcije, da tega ne naredi in javnosti ne ponudi na ogled svojege dela. Ne kaže pa anomalij avtomatsko aplicirati na celotno delovanje filmske distribucije," opozarja Virc. 

Če pri snemanju filma sodeluje televizija, pogosto za svoj finančni vložek zahteva ekskluzivne pravice za predvajanje na ozemlju Slovenije za deset ali dvajset let. V tem času producent filma seveda ne sme objaviti na različnih servisih videa na zahtevo oziroma ogled v Sloveniji ne sme biti možen.

Vedo, kam se selijo filmi, a nimajo denarja

Tudi na Slovenskem filmskem centru ugotavljajo, da DVD izginja in se filmi selijo na digitalne platforme, a za njihov razvoj menda nimajo denarja. "SFC bi lahko spodbujal nastajanje digitalnih platform s kakovostnimi vsebinami (vključno s slovenskimi filmi), vendar bi za tovrstne vzpodbude potrebovali dodatna finančna sredstva, ki jih v danih razmerah, ko je sama produkcija slovenskega filma popolnoma podhranjena, ni mogoče zagotoviti," pravijo. "Idejne zasnove za ustvarjanje pogojev za večjo dostopnost filmov" pa menda pripravljajo.

Foto: Žurnal24 Režiser Žiga Virc in producent Boštjan Virc Takšna je bila izkušnja z Netflixom ...

Režiser Žiga Virc in producent Boštjan VircFilm režiserja Žige Virca Houston, imamo problem! je dostopen na Netflixu, a si ga v Sloveniji in Vzhodni Evropi prek Netflixa ni mogoče ogledati, saj je imela pravice HBO Europe in v Nemčiji javna televizija WDR, je ob odkupu filma pojasnil producent Boštjan Virc. Na Netflixu bo do julija 2020 z možnostjo podaljšanja licence. 

"Izkušnje z njimi so bile odlične, tudi finančne. Podatki o gledanosti pa so njihove zaupne interne informacije. Vsekakor so Netflix, HBO Europe in ostali mednarodni ponudniki filmskih vsebin pomembna poslovna priložnost za slovenske producente in avtorja, a pot do njih je izjemno zahtevna in draga in zahteva velika vlaganja, ki jim Slovenci velikokrat nismo kos," zdaj ocenjuje Boštjan Virc. Na področju Vzhodne Evrope in s tem tudi Slovenije je film dosegljiv na platformi HBO GO.

janez.zalaznik@zurnal24.si