Tudi slovenski delavci so iz krize potegnili nekaj pozitivnega. Če je še do pred nedavnim veljalo splošno prepričanje, da so povsem nedejavni in se zbudijo šele po tem, ko z eno nogo že bredejo po blatu, se to očitno spreminja. Delavci so se letos veliko bolj kot do zdaj postavili zase in za svoje pravice. To kažejo tudi številke.

Prvič: Letos so v primerjavi z lani dali 2,5-krat več izrednih odpovedi, ker jim delodajalci niso redno ali sploh niso izplačevali plač. Drugič: Samo novembra je na davčno upravo prišlo dobrih desetkrat več delavcev kot po navadi spraševat, ali jim delodajalci plačujejo prispevke. Tretjič: Inšpektorji so samo v letošnjih prvih devetih mesecih ugotovili več kršitev v zvezi s plačilom za delo kot v celem letu lani. To pa zato, ker so opravili več izrednih nadzorov pri delodajalcih, in to po zaslugi delavcev, ki so po besedah glavnega inšpektorja Boruta Brezovarja letos delodajalce veliko pogosteje prijavljali. In ne nazadnje, še pomnite, kako so delavke Prevent Globala predsednika uprave Ivana Majcna za več ur zabarikadirale v pisarno in mu tako “nakazale”, da ga v podjetju ne želijo več?

Kultivirano. Sklepam, da ne sindikatom ne Janši ni treba ljudi spodbujati, da bi šli na ulice. Delavci so usodo vzeli v svoje roke, in če odmislim zadnji omenjeni primer v Prevent Globalu, so morda celo postali bolj gosposki in prefinjeni. Izbirajo pravno-legalne, bolj kultivirane poti. Za to, da se pozanimajo, kakšne so, pa v dobi interneta potrebujejo le en klik do zakonodaje.