Medtem ko je bilo leta 2020 zaradi epidemije covida-19 pobranih precej manj davčnih prihodkov, se je lani ta trend obrnil in znesek je občutno presegel tudi tistega iz predkoronskega leta 2019. Finančna uprava RS (Furs) je pobrala 18 odstotkov več davkov in prispevkov kot leta 2020 in tudi 9,3 odstotka več kot leta 2019.
Lani je finančna uprava po prvih podatkih pobrala 19,2 milijarde evrov prihodkov. Več sredstev kot v letu 2020 so prejele vse blagajne javnega financiranja, torej tako proračun države kot tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin. Prav tako so se povečale vse vrednostno pomembnejše vrste dajatev, so sporočili iz Fursa.
Pobrani davki na dohodek in dobiček so v letu 2021 znašali skoraj štiri milijarde evrov in so v primerjavi z letom 2020 zrasli za 21,6 odstotka.
Porast za 16,2 odstotka je bil zaznan tudi pri domačih davkih na blago in storitve. Davka na dodano vrednost je bilo glede na predhodno leto pobranega 4,2 milijarde evrov oz. 19,8 odstotka več kot leta 2020. Trošarin pa se je v državni proračun steklo 11,8 odstotka več.
Prispevki za socialno varnost, ki se pretežno vplačujejo v pokojninsko in zdravstveno blagajno, v manjšem obsegu pa tudi v proračun države, so narasli za 18,5 odstotka na 7,9 milijarde evrov. Če bi tem prihodkom v letu 2020 prišteli tudi sredstva, ki so bila vplačana "mimo" Fursa zaradi ukrepa oprostitve plačila prispevkov, pa bi bila lani rast 8,6-odstotna.
Na pobiranje prihodkov je vplivala interventna zakonodaja, sprejeta za omilitev posledic epidemije, so pojasnili na Fursu. Tako so imeli nekateri ukrepi interventne zakonodaje na pobrane prihodke pozitiven učinek, drugi pa negativen.
Pozitivno sta na pobrane davke in prispevke vplivala ukrepa prestavitve zapadlosti in s tem poplačila terjatev iz naslova davkov in prispevkov iz leta 2020 v leto 2021, kot tudi odlog plačila prispevkov za socialno varnost iz leta 2020.
Po drugi strani je bila zapadlost nekaterih davkov in prispevkov prestavljena v obdobje po letu 2021, negativno so na pobrane dajatve vplivale tudi omejitve v postopkih davčne izvršbe, ki so se lahko začele le v nujnih zadevah, ter zmanjšanje oz. prepoved opravljanja gospodarske dejavnosti pri zavezancih, kar se je odrazilo v manjših zneskih na davčnih obračunih.
Na primerjavo pobranih prihodkov med drugim vpliva tudi dejstvo, da so se zaradi ukrepa oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost za zavezance v času spomladanske epidemije v letu 2020 prispevki javnofinančnim blagajnam poravnali neposredno iz državnega proračuna "mimo" Fursa. Dveh obrokov akontacije davka od dohodka pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti pa v letu 2020 zavezancem ni bilo treba obračunati niti plačati.
Trend zniževanja davčnega dolga se nadaljuje že sedem let. Od ustanovitve Fursa v letu 2014 se je davčni dolg znižal za 504,5 milijona evrov oziroma 35,5 odstotka.
Glede davčnega dolga na Fursu opažajo, da se je zniževal tudi v letu 2021. Na zadnji dan lanskega leta je po začasnih podatkih znašal 916,8 milijona evrov za vse blagajne javnega financiranja, kar je 8,1 odstotka manj kot leto prej. Na padec so poleg rednih ukrepov za zniževanje dolga vplivali tudi zmanjšanje obračunov zaradi upada gospodarske dejavnosti in učinki nekaterih interventnih ukrepov.