Danes se na visokem sodišču v Ndoli, tretjem največjem mestu Zambije, nadaljuje sojenje osmerici Hrvatov, obtoženih trgovine z otroki. Te so po svojih besedah v resnici hoteli posvojiti, in to v sosednji državi, Demokratični republiki Kongo, kjer so svoje družine hoteli razširiti tudi slovenski pari. Stopili smo v stik z enim od njih, ki se je načrtom odpovedal prav zaradi izkušnje naših južnih sosedov.

Sodišče odobrilo posvojitev

Drama nesojenih hrvaških posvojiteljev, starih od 36 do 52 let - toliko šteje kitarist tudi pri nas priljubljene punkrock skupine Hladno pivo - se je začela 7. decembra lani, ko so v Zambiji prevzeli otroke iz sirotišnice v DR Kongo. Tamkajšnje sodišče je odobrilo posvojitve in na temelju teh dokumentov so otrokom že predhodno na Hrvaškem dodelili državljanstvo in s tem potne liste. Toda štiri pare so na letališču v Ndoli priprli, prav tako uslužbenko za imigracije, in jim odvzeli otroke, stare od enega do treh let. Kako in s katerimi dokumenti so prestopili kongoško-zambijsko mejo, namreč ni jasno - hrvaške so imeli njihovi posvojitelji.

Gauthier Luyela, na kongoškem ministrstvu za družino pristojen za zaščito otrok, je povedal, da tujci že od leta 2017 po takrat sprejetem zakonu o družinskem pravu ne morejo posvajati njihovih otrok, oziroma, da bodo lahko to storili šele potem, ko bodo ustanovili državno agencijo za posvajanje. "Ne vem, kako jim je lahko naše sodišče odobrilo posvojitev," je še dejal. DR Kongo povrh vsega ni podpisnik Haaške konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, zato so slednje še toliko bolj zapletene.

Nekatere evropske države nehale izdajati vstopne vizume

A čudenje Luyele, kako, da je sodišče odobrilo posvojitev, je treba vzeti z rezervo. Dobro informiran vir je za Reuters že pred leti povedal, da je v DR Kongo črni trg s posvojitvami v razcvetu, pač donosen posel za vladne uradnike, sodnike, odvetnike in sirotišnice. Ker otroci ne dobijo izstopne vize, so jih tihotapci takrat prepeljali v Zambijo, Etiopijo ali Ruando, kjer so jih prevzeli posvojitelji. Samo v ZDA naj bi v dveh letih tako prodali najmanj 80 otrok iz DR Kongo. Nekaj evropskih držav, med njimi Francija, Belgija in Italija, je zato že pred časom zanje prenehala izdajati vstopne vizume.

Hrvaška vlada je po izbruhu afere odredila izredni nadzor nad delom občinskih sodišč v Varaždinu in Zlatarju, a inšpekcija s pravosodnega ministrstva ni ugotovila nepravilnosti pri potrjevanju listin s sodišča v DR Kongo.

Osem obtoženih, ki so bili v zaporu 65 dni, nato pa so jim dovolili, da se, ob plačilu 1000 dolarjev varščine po osebi, branijo s prostosti, na visokem sodišču, kamor so prestavili sojenje zaradi mednarodne odmevnosti, vztraja, da niso sodelovali v trgovini z otroki, in da imajo ti vse veljavne hrvaške dokumente. Namestnica vodje imigracijskega urada na letališču v Ndoli Mary Phiri je v njihovo korist pričala, da niso prekršili nobenega zakona v Zambiji. Otroke naj bi sicer iz sirotišnice v Zambijo po nekaterih podatkih prepeljal uslužbenec konzulata DR Kongo.

Petsto dolarjev vnaprej

V petih mesecih in pol, odkar so Hrvati že v Afriki, pa je še ena njihova rojakinja posvojila deklico iz iste sirotišnice v DR Kongu. "Domačinko, ki ima na Hrvaškem podjetje, je pooblastila, da z že urejenimi hrvaškimi dokumenti prevzame otroka in skupaj so brez težav zapustili državo," je poročal portal 24sata. V tej sirotišnici naj bi, prav tako s hrvaškimi potnimi listi, še sedem otrok čakalo, da jih predajo posvojiteljem v "lepi njihovi".

Postopek posvajanja v DR Kongo sta nama pojasnila zakonca zgodnjih srednjih let iz Ljubljane. Najprej sta navezala stike s pari na Hrvaškem, ki so otroke bodisi že posvojili bodisi jih nameravajo v bližnji prihodnosti, večina je povezanih na družbenih omrežjih. Tam sta izvedela za naslov sirotišnice v DR Kongo, iz katere naj bi dobili otroke vsi Hrvati, pa tudi, da ju bo vse skupaj stalo med 20.000 in 25.000 dolarji. Največji del zneska naj bi šel odvetniku in drugim posrednikom. "Petsto sva jim morala vnaprej nakazati vodji sirotišnice," sta povedala. Gre za Emannuela Kabonga, ki naj bi po začetku afere pobegnil.

Naša sogovornika sta se zatem nameravala vpisati v slovenski matični register, a sta od posvojitve zaradi zadnjih dogodkov odstopila. Če ne bi, bi ju utegnila doleteti enaka usoda kot Hrvate in tudi onadva bi bila najverjetneje prepuščena sama sebi.

Iz Afrike in Ukrajine

Za mnenje o posvajanju v DR Kongo smo se obrnili na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, a so nam odgovorili, da tamkajšnjih postopkov in potencialnih zapletov "ne moremo komentirati, ker jih ne poznamo". Nenavadno, glede na odmevnost primera in že omenjenega dejstva, da kar nekaj evropskih držav otrokom iz te države ne izda vstopnega vizuma.

Postregli pa so nam s splošnimi informacijami glede postopkov posvojitev iz tujine. "V Sloveniji obstaja nesorazmerje med številom otrok, ki se jih daje v posvojitev in  številom parov oz. posameznikov, ki želijo posvojiti otroka. Prav zaradi tega nesorazmerja med številom otrok in številom kandidatov za posvojitev je tudi v Sloveniji trend odločanja za postopke posvojitev iz tujine. Podoben trend je zaznan v večini evropskih držav, ki so, tako kot Slovenija, v veliki večini države sprejema otrok. Večina posvojitev iz tujine je v zadnjih letih iz nekaterih držav Afrike, Ukrajine, pred leti je bilo precej posvojitev iz Ruske federacije," so zapisali. "Ne glede na to, ali želijo kandidati posvojiti otroka iz Republike Slovenije ali iz tujine, je postopek obravnave s strani slovenskih organov isti. Pari ali posamezniki na centru za socialno delo vložijo pisno prijavo, da želijo posvojiti otroka. Center za socialno delo preveri izpolnjevanje formalnih pogojev in oceni možnosti in primernost za posvojitev ter na podlagi teh ugotovitev oblikuje mnenje o posvojitelju, ki je ključno v postopku posvojitve, tudi če gre za posvojitev otroka iz tujine."

Za Severno Makedonijo ni zanimanja

Otroka, nadaljujejo, je mogoče posvojiti tudi iz držav, ki niso podpisnice Haaške konvencije o posvojitvah – Slovenija je od leta 2002 - pri čemer velja, da država otroka določa pogoje in postopek posvojitve. Odloča torej, kateri otrok se sploh lahko posvoji, in če se lahko posvoji v tujo državo. Država otroka tudi odloča o tem, katere dokumente je potrebno pripraviti in v kakšni obliki, če želi tujec posvojiti otroka iz njihove države. Če pride do posvojitve v tujini, akt o posvojitvi izda pristojni organ v državi otroka, v Sloveniji pa ga mora priznati naše sodišče, da ima enak pravni učinek kot domača sodna odločba. V primerih, ko želi par ali posameznik posvojiti otroka iz države, ki ni podpisnica Haaške konvencije o posvojitvah, mora sam navezati stik s pristojnimi organi države, od koder želi posvojiti otroka; seveda pa mora tudi v teh primerih opraviti postopek ugotavljanja primernosti za posvojitev po slovenski zakonodaji, torej pri centru za socialno delo.

Ob tem na ministrstvu opozarjajo: "Če gredo kandidati sami v postopke posvojitve v tujino (potem ko od pristojnega centra za socialno delo pridobijo mnenje, da so primerni kandidati), so tveganja vsekakor večja, med drugim tudi na primer, ali so pristojni organi države otroka res ugotovili, da se otrok lahko posvoji in da ni možnosti, da ustrezno poskrbijo za otroka v matični državi ter da je na voljo za meddržavno posvojitev, finančni vidik posvojitve, ki lahko ne zajema zgolj dejanskih stroškov postopka, in podobno. V primeru kakršnega koli suma glede izvora otroka smo dolžni vsi, še posebej pa državni organi, tovrstne okoliščine prijaviti policiji."

Leta 2008 je začel veljati sporazum o meddržavnih posvojitvah med vladama Slovenije in Severne Makedonije. V vsem tem obdobju je bilo v Severno Makedonijo posredovanih več kot 50 vlog za posvojitev, a so jih v večini primerov kandidati čez čas umaknilli, saj je bilo realiziranih zelo malo: "V zadnjem času slovenski državljani ne izkazujejo velikega interesa za posvojitev otrok iz Severne Makedonije, kar je verjetno posledica razlike med številom vlog za posvojitev in številom otrok, ki so na voljo za posvojitev, prednost makedonskih državljanov pri posvojitvi, in preference posvojiteljev glede otrok, ki bi jih želeli posvojiti."