Slovenski lastniki zemljišč na hrvaškem katastru na spornem obmejnem ozemlju na levem bregu Mure so naključno odkrili še dva načina, s katerima je Hrvaška v praksi in potiho enostransko uveljavljala državljansko suverenost na ozemlju, ki po 25. juniju 1991 pripada naši državi, poroča Delo.

Lastniki so namreč iz zemljiškoknjižnih izpiskov ugotovili, da so v prvem primeru njihove parcele preknjižene v javno dobrino hrvaške države, v drugem primeru pa so formalno ostali lastniki zemlje, vendar so Hrvati spremenili njeno namembnost – gozdove in travnike so spremenili v cesto.

Prebivalec Hotize Ivan Farkaš je denimo opazil, da je sovaščan v njegovem gozdu ob vodovarstvenem nasipu posekal sedem debelih dreves. Ker je vztrajal, da ni sekal na tuji parceli, je Farkaš na katastrskem uradu v Čakovcu dvignil zemljiškoknjižni izpisek in ugotovil, da očitno ni več lastnik parcele ob nasipu – lastnik je postala Hrvaška.

Na uradu so mu pojasnili, da parcelo kot javno dobrino hrvaške države upravlja javno podjetje Hrvaške vode. O tem ni bil obveščen, pravi. Podobno pa ugotavljajo tudi drugi slovenski lastniki parcel na hrvaškem katastrskem ozemlju vzdolž 3,1 kilometra dolgega vodovarstvenega nasipa od Hotize do Kota.

Matija Lackovič, prav tako iz Hotize, pa pravi, da je letos iz zemljiškoknjižnega izpiska ugotovil, da so Hrvati dve od šestih parcel brez njegovega soglasja spremenili iz gozdnih površin v cesto.