Glavna ugotovitev fiskalnega sveta je, da se je z vstopom v območje evra leta 2007 naše makrookolje močno spremenilo, je povedal Senjur. Kot primer je navedel, da nizke obrestne mere destimulirajo prihranke, fiskalna politika pa nima nobenega ukrepa, ki bi spodbujal varčevanje ali ustvarjal javnofinančno rezervo. Javne finance bi morale biti usmerjene v povečanje odpornosti slovenskega gospodarstva na nenadne šoke, ugotavljajo v svetu.

Ugotavljajo tudi, da bi se morala povečati del tehnoloških izdelkov v izvozu ter poslovna konkurenčnost domačih podjetij. Tudi nujni vprašanji izvoza in uvoza v nalogah ekonomske in fiskalne politike vlade nista nikjer odprti, opozarjajo svetniki.

Država med krizo zapira mošnjo
V poročilu izpostavljajo tudi dejstvo, da vlada ne predvideva ukrepov za povečanje javnih investicij med krizo. Te so zaradi zaključevanja avtocestnega programa presahnile ravno med krizo, alternativni program za gradnjo železniške infrastrukture pa ni bil pripravljen, kar je zlasti gradbeni sektor še močneje pahnilo v krizo.

Janševi so bili preveč radodarni
Vlada je v obdobju 2004–2008 ustvarila zametke sedanjih javnofinančnih težav, ugotavlja fiskalni svet. Skladno z nižjimi davki bi morali oklestiti tudi javne izdatke, česar pa niso storili. Čeprav tedanja vlada ni odgovorna za recesijo, pa med konjunkturo ni ustvarila presežka, ki bi lahko deloval kot blažilnik med krizo in bi omogočil, da bi sedanja vlada lahko uporabila močnejše protikrizne ukrepe. Izrazili so tudi skrb nad hitro rastočo zadolženostjo države.