Slovenska vojska močnejša le od vojske BiH

Foto: Anže Petkovšek
Foto: Anže Petkovšek
Na spletni strani Global Firepower, kjer se ukvarjajo z analizo podatkov o vojni moči in obrambnih sposobnosti posameznih držav po vsem svetu, so objavila lestvico najmočnejših vojnih sil na svetu za leto 2016. Slovenija je med 126 državami na skromnem 111. mestu, od evropskih držav, zajetih v analizo, je le pred BiH. Najmočnejše tri vojske sveta imajo v ZDA, Rusiji in na Kitajskem.
Oglej si celoten članek

Pri Global Firepowerju lestvico sestavljajo iz javno dostopnih podatkov. Seznam so naredili s pomočjo analize več kot 50 dejavnikov, od števila prebivalcev posamezne države, števila aktivnih vojakov, števila oklepnih vozil, vojaških ladij, vojnih letal, proračuna, ki ga države namenjajo za vojsko, izvori financiranja …

Na temelju dobljenih indeksov so pri Global Firepower izračunali vojaško moč držav in jih razvrstili na lestvici od prvega do 126. mesta. V indeksih niso upoštevali jedrske moči posamezne države.

Slovenija je na lestvici zasedla skromno 111. mesto, daleč pred njo so vse sosednje države in, razen Bih tudi Srbija. Bosno in Hercegovino so uvrstili na 120. mesto, Srbijo na 83. mesto, Hrvaško na 68. mesto, Madžarsko na 62. mesto, Avstrijo na 57. mesto in Italijo na 10. mesto. Albanije, ki je bila na zadnji lestvici za Slovenijo, je na seznamu pred Slovenijo.

Vprašanje kam gredo slovenske naložbe v vojsko

Slovenija je povečala proračun in naložbe za vojsko, a geopolitični analitik Klemen Grošelj dvomi, da večji proračun bistveno vpliva na izboljšanje stanja v slovenski vojski. "Vprašanje je, čemu je večji proračun namenjen usposabljanju in opremljanju vojske, ali je namenjen plačevanju članarin v mednarodnih organizacijah in za poravnavanje zapadlih obveznosti na področju plačevanja vojakov. To je ključno vprašanje. Če je ta denar namenjen za usposabljanje, potem je to napredek. Če pa se ta denar porabi za vse druge namene, potem to ni ravno tisti napredek, ki bi si ga želeli v obrambnem sistemu," pravi Grošelj in dodaja, da moram podatke, ki jih navaja Global Firepower jemati z veliko rezervo.

"Global Power dela na rahlo zastarelih podatkih. Gre za totalne številke. Stanje je več ali manj identično, kot je bilo. Bistvenih sprememb ni. Niti strukturnih niti bistvenih nakupov opreme. Kupili smo nekaj brezpilotnih letal in zadostne količine streliva, ki ga potrebujemo. O stanju vojne pripravljenosti pa vemo, kje smo," pravi Grošelj.

NE SPREGLEJTE:

Vojska ostaja na najnižji ravni pripravljenosti

Stališča Ministrstva za obrambo o uvedbi obveznega služenja vojaškega roka 

Podatki ministrstva se ne ujemajo s podatki Global Power

Global Power je na podlagi zbranih podatkov, ki jih je objavil na svoji spletni strani zapisal, da ima Slovenija 7,500 aktivnih vojakov in 8.300 rezervistov. Po njihovih podatkih imamo 84 tankov in 246 oklepnih bojnih vozil, 28 letal in 16 helikopterjev. Za primerjavo, Hrvaška na 68. mestu, ki je napovedala ponovno uvajanje služenja vojaškega roka, ima 20.500 aktivnih vojakov in 102 tisoč rezervistov, 72 tankov in 574 oklepnih bojnih vozil, 68 letal in 31 helikopterjev.

Iz Ministrstva za obrambo (služba za strateško komuniciranje) so za zurnal24.si posredovali povsem druge podatke o delujočih letalih, helikopterjih, tankih ... Navedli so nam, da ima slovenska vojska v operativni uporabi 46 tankov M84, šest tankov za izvleko TZI in pet tankov nosilcev mostu TNM. Prav tako ima Slovenska vojska 39 bojnih vozil pehote in 30 srednjekolesnih oklepnih vozil SKOV 8 x 8 Svarun.

V Slovenski vojski je v operativni uporabi 39 zračnih plovil, in sicer štirje helikopterji Bell 206, osem helikopterjev Bell 412, štirje helikopterji AS AL 532 Cougar, letali Pilatus PC6, devet letal Pilatus PC9, transportno letalo Turbolet, potniško letalo Falcon 2000EX, letali Zlin Z-143 in osem letal Zlin Z-242. Vsa našteta plovila so v Sloveniji.

Na vrhu nespremenjeno razmerje moči

V zadnjem letu je vse pogostejša tema oborožitev, spet se omenja izraz "hladna vojna", kjer merijo moči Zahod, predvsem ZDA in na drugi strani Rusija in Kitajska. 

"America First"

Prva po vojni moči ostajajo ZDA z indexom globalne vojne moči 0.0897 (0.0000 pomeni najboljšo bojno moč). ZDA imajo 1,4 milijona aktivnih vojakov in še 1,1 milijon v rezervnih sestavih. Imajo 8848 tankov, 41.062 oklepnih borbenih vozil, 1934 samohodk in 1331 večcevnih raketnih sistemov.

Prav tako imajo najmočnejše vojno letalstvo, ki je močnejše kot letalstvo naslednjih deset najmočnejših držav na seznamu. Skupaj imajo 13.444 vojaških letal, od tega 2308 lovcev. Imajo tudi 6084 helikopterjev. ZDA imajo največjo in najmočnejšo mornarico na svetu. Skupaj imajo 415 polovil, od tega 19 letalonosilk in 75 podmornic.

"Russia second"

Druga glede na indeks vojne moči ostaja Rusija. Njihov index je 0.0964. Rusi imajo 766.055 aktivnih vojnih delavcev, v rezervi pa imajo kar 2.485.000. vojakov. Imajo 15.398 tankov in 31.298 oklepnih vozil, 5972 samohodk in 3793 večcevnih raketnih sistemov. Imajo tudi 3547 vojnih letal, od tega 751 lovcev. Imajo še 1237 helikopterjev in 352 plovil, od tega eno letalonosilko in 60 podmornic.

Rusom na tretjem mestu sledijo Kitajci. Njihov indeks je 0.0988. Imajo 2.335.000 aktivnih vojakov, in še enkrat toliko v rezervi. Kitajska vojska ima 9150 tankov, 4788 oklepnih vozil, 1710 samohodk, 1770 večcevnih raketnih sistemov, 2942 letal, od tega 1230 lovskih, 802 helikopterja, eno letalonosilko in 68 podmornic.

Celotno lestvico Global Firepower najdete tukaj.

Obišči žurnal24.si

Komentarjev 31

  • 12:26 19. Marec 2017.

    Slovenska vojska dobi 1,6% od BDP ,kar znaša cca 750.000.000€.<br />SV ima skupaj 7792 zaposlenih in če vsak prejme povprečno …

  • 06:10 19. Marec 2017.

    danes v primeru vojne se ne more braniti skoraj nihče od mladih ,prej pa vsi,še civili so sodelovali na orožnih …

  • 00:52 19. Marec 2017.

    Kako je to mogoče?Saj imajo Bosanci več kamna.

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.