Pri Global Firepowerju so pojasnili, da so lestvico sestavili iz javno dostopnih podatkov. Seznam so naredili s pomočjo analize več kot 50 faktorjev, od števila prebivalcev posamezne države, števila aktivnih vojakov, števila oklepnih vozil, vojaških ladij, vojnih letal, proračuna, ki ga države namenjajo za vojsko, izvori financiranja … Na temelju dobljenih indeksov so pri Global Firepower izračunali vojaško moč držav in jih razvrstili na lestvici od prvega do 126. mesta. V indeksih niso upoštevali jedrske moči posamezne države.

Slovenija je na lestvici zasedla skormno 99. mesto, daleč pred njo so vse sosednje države in države nekdanje Jugoslavije (Črne Gore in Makedonije ni na seznamu). Bosno in Hercegovino so uvrstili na 89. mesto, Srbijo na 70. mesto, Hrvaško na 62. mesto, Madžarsko na 59. mesto, Avstrijo na 34. mesto in Italijo na 16. mesto. Na lestvici je od evropskih država za nami le Albanija na 100. mestu.

Stanje je še bistveno slabše

"To je slab rezultat, hkrati pa ni normalen rezultat. Številke navedene v tej raziskavi so popolnoma napačne. Slovenija nima toliko tankov, kot je tam navedeno. Navedeno je, da ima Slovenija 84 tankov, kar že dolgo ne drži več. Slovenija ima štiri operativne tanke, pa še ti so v Nemčiji na Bavarskem na vadbišču. Nekaj tankov je še v Pivki, koliko je operativnih, tega podatka nimam,“ pravi obramboslovec in geopolitični analitik Klemen Grošelj, ki je ovrgel tudi drug podatek, ki ga Global Firepower navaja, to je, koliko bojnih vozil in pehote imamo: "Tudi ta podatek ne drži. To so zelo stari podatki. Leta 2004 bi številke še držale, danes pa ne. Če bi v raziskavi upoštevali aktualne podatke, bi bili še zelo, zelo nižje. Na repu. Lestvica je zelo nenavadna. Številke me motijo, ker so previsoke za Slovenijo, enako velja za Hrvaško in Srbijo.“

Hrvaška in Srbija sta letos najavila znatne investicije v posodobitev svoje vojske. Hrvaška bo v sodelovanju z ZDA vlado dobili vojaška vozila in večcevne raketomete in tudi izvidniške bojne helikopterje, medtem, ko naj bi Srbija od Rusije dobila vojaško opremo, med rugim tudi letala MIG29, vse ostalo pa Grošlju ni povsem znano.

Se preveč zanašamo na to, da smo v zvezi Nato?

"Mi smo v zavezništvu. Stopnja ogroženosti za Slovenijo je nizka. Z vojsko smo šli v smer sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah. Zato smo se specializirali. Druge države v regiji so ohranile določene zmogljivosti za obrambo nacionalnega ozemlja,“ pojasnjuje obramboslovec, ki meni, da bi morali v Sloveniji v prvi fazi narediti poglobljeno reformo nacionalnega varnostnega sistema in reformo obrambnega sistema. Ko bodo narejeni temelji bomo vedeli, kaj bi dejansko želeli imeti, kaj bi potrebovali, zanj ključno vprašanje pa je, kaj si lahko privoščimo. "Ko bo proces narejen in bo nekaj časa trajal, bi lahko začeli s premišljenim nakupom vojaške opreme,“ pravi Grošelj, ki na vprašanje, ali bi se Slovenija, če bi imela novih 100 tankov in 10 letal, lahko obranili pred večjim nasprotnikom, odgovarja: "V številkah je težko govoriti. Velikost vojske neke države definira stopnja ogroženosti, geografski in ekonomiski potencial, tisti dejavniki, ki prispevajo k moči države. Lahko imaš 100 tankov pa ti nič ne pomaga, če nasproti stoji izjemno dobro izurjena protitankovska pehota.“

Grošelj dodaja, da imamo v Sloveniji težavo, da na eni strani kupujemo brezpilotna letala z dosegom 30 kilometrov, na drugi strani pa slovenska vojska ne bo imela zmogljivosti, da bi se z nasprotnikom na razdalji 30 kilometrov bojevala, saj imamo minomete z dosegom osem kilometrov in patrije z mitraljezi, ki imajo domet 600 metrov. Zato opozarja, da je treba kupovati premišljeno.

Kakno je razmerje moči med ZDA in Rusijo?

Na seznamu pričakovano prvo mesto zasedajo ZDA, druga je Rusija, tretja pa Kitajska. Do desetega mesta sledijo Indija, Velika Britanija, Francija, Južna Koreja, Nemčija, Japonska in Turčija.

"Po vseh vojaških parametrih imajo ZDA najmočnejšo vojsko in oborožitev in so prva vojaška sila v svetu. Rusija ima drugačno strategijo, ki je vezana na omejene nacionalne zmogljivosti. Rusija nima denarja za neposredno tehnološko tekmo z ZDA,“ razmerje med ZDA in Rusijo opisuje Grošelj, ki pojasnjuje, da se je Rusija pametno osredotočila na določena področja. Analitik našteva, da je Rusija z ZDA primerljiva v jedrski oborožitvi. Drugo področje kjer želijo biti enakopravni Američanom so raketni sistemi: "Orožje, ki so ga uporabili v Siriji je služilo demonstraciji zahodu, v smislu, tudi mi imamo svojo različico tomahawka. Na drugih področjih gre Rusija na kombinacijo modernizacije vojske, vedo, da je to drag in dolgotrajen proces, v katerem težko konkurirajo ZDA, zato dajejo poudarek hibridnemu vojskovanju in specialnih enotah. Ruske specialne enote niso slabše kot ameriške,“ še razmišlja Grošelj in dodaja, da so ZDA v primerjavi z Rusijo močnejše v klasičnih pomorskih silah, brez jedrskih podmornic, enako velja za letalstvo in vesoljske zmogljivosti, a imajo Rusi vedno nek sistem, s katerim poskušajo zmanjšati ameriško prednost, s tem, da deluje proti nekim šibkim točkam. "Rusi razvijajo nek nov sistem protisatelitske obrambe, saj vedo, da je to ameriška šibka točka. Večina ameriških sistemov je odvisna od satelitov,“ zaključuje Grošelj.