Že prvi dan ob zagonu je program za izdelavo proračuna zbudil veliko zanimanja ne le hrvaške, temveč tudi slovenske vlade. ''Odziv je izvrsten, več kot 40 tisoč obiskovalcev je v manj kot 24 urah že obiskalo našo stran, nekaj je bilo tudi vpadov s strežnika hrvaške vlade, slovenska vlada pa bi program odkupila za svoje potrebe,'' je za Vecernji.hr povedal idejni ustanovitelj programa Marko Rakar, ki je aplikacijo zagnal skupaj z združenjem Vetrnica.

Po Rakarjevih besedah se je slovenska vlada zanimala za pogoje odkupa programa, šlo pa naj bi za povsem neuradno vprašanje slovenske vlade. ''A mi prodajati ne moremo, saj smo neprofitno združenje,''  je na možnost odkupa odgovoril Rakar.

Poigrala sta se dva ekonomista
Ljubo Jurčić iz hrvaške socialdemokratske stranke (SDP) je vladni primankljaj s 14,5 milijarde kun povečal na 17 milijard kun. ''Prihodkov nisem spreminjal, saj se davkov v času, ko gospodarstvo pada ali raste, ne dotika. Pri odhodkih sem za milijardo kun povečal sredstva za razvoj, raziskovanje in izobraževanje ter kapitalske naložbe. Pol milijarde sem dodal kulturi in športu. Če bi vlagali v inštitute, kot sta Ruđer Bošković in Brodarski, bi povečali proizvodnjo, v petih letih pa vrnili veliko več kot le dve milijardi in pol,'' je svoj proračun komentiral Jurčić.

Z vlogo Ivana Šukerja, hrvaškega finančnega ministra, se je pozabaval tudi makroekonomist Ante Babić. Njegov primanjkljaj znaša 8 milijard kun, prihodke je zmanjšal na 113 milijard kun, odhodke na 121 milijard kun. ''Predvidevam, da je zaradi zdravstvene reforme treba zmanjšati prispevke za 25 odstotkov. Ker pripravljamo tudi pokojninsko reformo, pokojnine zmanjšam za 23 in subvencije za 25 odstotkov. Zaradi prilagajanja standardom Nata zmanjšam število zaposlenih v vojski za 10 odstotkov, vse druge stroške za 5 odstotkov. V vladi odpustim 10 odstotkov zaposlenih, vladnim uslužbencem plače zmanjšam za 10 odstotkov in v lokalni upravi vsem za 20 odstotkov. DDV znaša 20 odstotkov, za 25 odstotkov bi povečal trošarine na tobačne izdelke in energijo,'' pa je svoj izračun proračuna komentiral Babić, ob upoštevanju, da je njegov primankljaj blizu ničle in da program podjetjem omogoča povečanje prihodkov s privatizacijo.