"Težko se je s še tako dobrimi argumenti braniti pred predsodki, nevednostjo, zaslepljenostjo in manipulacijo," je današnjo novinarsko konferenco, na kateri se je slovenska zdravniška stroka odzvala na izjave Sladjane Velkov, zdravnice, ki trenutno gostuje v Sloveniji in je velika nasprotnica cepljenja, začel Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike.

"Za trditev: Cepiva so pohabila in ubila nešteto otrok, moraš imeti res trdne dokaze," dodaja Kenda, ki meni tudi, da je za širjenje polresnic, neresnic in manipulacij v Sloveniji veliko plodne zemlje.

Raziskave povezave med cepljenjem in avtizmom niso pokazale

V Sloveniji svojih otrok ne cepijo približno trije odstotki staršev. Zavrnitev cepljenja starši pogosto utemeljujejo s študijami, ki naj bi kazale na povezavo med cepljenjem in avtizmom. "Znanstvene raziskave povečane zaznave te motnje v povezavi s cepljenjem niso pokazale. Vsaj zaenkrat," pravi predstojnica oddelka za otroško psihiatrijo na pediatrični kliniki UKC Ljubljana Mojca Brecelj Kobe. 

"Vse več je dokazov, da gre pri avtizmu za gensko bolezen, časovna shema cepljenja pa sovpada s prvimi simptomi, ko starši lahko opazijo vedenjsko motnjo avtizem," dodaja pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek.

Tudi živo srebro v cepivu ni vzrok za avtizem, kot to trdijo mnogi nasprotniki cepljenja, dodaja Alenka Kraigher z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot pravi, je količina živega srebra v cepivu neprepoznavno majhna v primerjavi s količinami te kovine, s katerimi se srečamo vsak dan. In tudi po uvedbi cepiv brez živega srebra, se pojavnost avtizma pri otrocih ni zmanjšala, pojasnjuje Kraigherjeva.

Epidemija ošpic v Nemčiji

"Če bo odstotek precepljenosti padel, se bodo ponovno pojavile hude  bolezni, kot so davica, ošpice, oslovski kašelj in druge," opozarja predsednik razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo Janez Primožič, ki  poudarja, da starši nosijo veliko odgovornost, če otroka ne cepijo. Cepljenje je po njegovih besedah "epohalen moment v zaščiti otroka", ki bo verjetno v odrasli dobi potoval po svetu in bo lahko zbolel za hudimi, včasih tudi neozdravljivimi boleznimi.

Plevnik Voduškova razlaga, da je v nekaterih predelih Nemčije, kjer so ukinili obvezno cepljenje, leta 2006 prišlo do velike epidemije ošpic, tri osebe so bile zaradi tega kritično bolne. Zato so se takoj vrnili k cepljenju proti mumpsu, ošpicam in rdečkam.

"Cepiva, ki bi bilo povsem varno in povsem učinkovito za vsakega otroka, ni," pravi pediatrinja ki pa poudarja, da so cepiva izkoreninila epidemije nekoč hudih bolezni ni, ter varna, saj so hujši stranski učinki zelo redki. Anafilaktični šok se tako po njenih besedah zgodi po cepljenju pri enem do milijon ljudi.

Problem otrok s pomankljivo imunostjo

Nataša Toplak s Pediatrične klinike pa je poudarila pomen preprečevanja nalezljivih bolezni za otroke z oslabljenim imunskim sistemom, prirojenimi boleznimi, levkemijo ali revmatskimi boleznimi. "Okužbe, ki so pri zdravem otroku nenevarne, so lahko pri teh otrocih usodne,"  poudarja Toplakova. "Če pade precepljenost in če se bodo ošpice znova pojavile, bo to za otroke s pomanjkljivo imunostjo izredno nevarno."