Slovenke. “Znano je, da so slovenske ženske izrazito nadpovprečno vključene v sfero zaposlitve,” pravi sociolog Matej Makarovič. Pri nas se od ženske pričakuje, da prevzame dvojno odgovornost za zaposlitev in skrb za družino, ugotavlja.

V Sloveniji je bilo lani največ delovno aktivnih žensk v EU. To so pokazali podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Delež neaktivnih žensk med 25. in 54. letom je v Sloveniji le 12,1 odstotka. Sledita ji Švedska z 12,9 odstotka in Danska s 13 odstotki. Največ delovno neaktivnih žensk imajo Malta (51,1 odstotka), Italija (35,5) in Romunija (29,4).

Visoka stopnja odsotnosti
“Od slovenskih žensk se očitno pričakuje, da družinske obveznosti ne bodo bistven razlog za izostajanje od delovnih obveznosti,” komentira Makarovič. To pa po njegovi oceni še ne pomeni, da imajo zato kaj manj družinskih obveznosti, temveč so bolj obremenjene.

“Posledice teh razmer se prav verjetno kompenzirajo kje drugje – morda tudi v visoki stopnji odsotnosti iz zdravstvenih razlogov,” ugiba.

Značilnost socialističnih
“Lahko bi rekli, da je v Sloveniji visoka delovna aktivnost žensk nekaj, kar je sestavni del naše kulture,” pa komentira Sonja Robnik iz urada za enake možnosti. Pravi, da bi korenine lahko iskali že v nekdanji politični ureditvi, ki je podpirala polno zaposlenost žensk. K visoki delovni aktivnosti po njenih besedah pripomorejo urejen sistem javnega otroškega varstva ter drugi ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja.

“Visok delež zaposlenih žensk je značilnost nekdanjih socialističnih držav,” pravi tudi Damjana Košir, generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje na ministrstvu za delo. Poudarja, da se evropske države z nizkim deležem zaposlenih žensk trudijo, da bi se povišal: “Tudi zato, da se zaradi starajočega se prebivalstva čim več delovno sposobnih vključi v zaposlitev.”