Povratna doba potresa, kakršnega je Ljubljana doživela pred 120 leti, torej potresa z močjo med osmo do deveto stopnjo po evropski lestvici, je po predvidevanjih seizmologov 450 let. "Seveda potresov ne moremo napovedati, niti preprečiti, lahko pa se nanje pripravimo," pravijo na Uradu za seizmologijo in geologijo, kjer so predstavili posledice najhujšega potresa v Sloveniji.
Na osnovi zapisov in fotografij potresa, ki se je zgodil 14. aprila 1885 ob 23 uri in 17 minut, so se seizmologi dokopali do mnogih koristnih podatkov za opredelitev potresne nevarnosti pri nas.
Potres sedme stopnje, primerljiv z tistim pred 120 leti, bi tako porušil 12 tisoč stavb v katerih živi sto tisoč ljudi. Močno bi bilo poškodovanih pet tisoč stavb s 15 tisoč prebivalci.
Potres bi poškodoval precej manj stavb kot leta 1885, ko je bilo popolnoma porušenih deset odstotkov vseh stavb - danes bi jih bilo poškodovanih okoli dva odstotka.
Brez doma bi torej ostalo najmanj sto tisoč Ljubljančanov. "Predstavljate si, da bi bilo treba vse te ljudi - sto tisoč samo iz Ljubljane, nekje na hitro nastaniti. Zagotovo bi imeli veliko problemov." je za Žurnal24 povedal poveljnik Civilne zaščite Ljubljana Robert Kus.
"Naša civilna zaščita ima v tem trenutku zagotovljenih kapacitet za osem tisoč ljudi. Nekaj bi jih namestili še po športnih dvoranah, hotelih, šolah, tam, kjer bi bilo varno," razlaga Kus, ki poudarja, da bi bilo treba tudi na nivoju države pripraviti okvirni plan nastavitev. Škodo bi tak potres povzročil verjetno tudi v Kranju in drugih gosteje naseljenih območjih.
Na potres je pripravljenih dva tisoč poklicnih in prostovoljnih gasilcev, gorskih reševalcev, jamarjev, skavtov ... Reakcijski čas poklicnih gasilcev je dve minuti.
Na vprašanje, kako smo torej po njegovem v Ljubljani pripravljeni na najhujše, Kus odgovarja "Smo in nismo". Po njegovem bi morali storiti več predvsem na izmenjavi podatkov na nivoju celotne Slovenije.
Ljubljanska civilna zaščita ima vsaka štiri leta veliko protipotresno vajo, reševalce pa usposabljajo tudi sproti. V primeru potresa Slovenija seveda računa na pomoč Evropske unije. Evropski mehanizmi imajo poleg centra za obveščanje, ki smo ga spoznali v času, ko so Slovenijo prizadele poplave in žled, na razpolago kapacitete za nastanitev do 20 tisoč ljudi. Kakorkoli že, pravi Kus: "Ljudi je treba ves čas opozarjati, da mora vsak nekaj narediti tudi zase, za svojo varnost, za svoje vedenje, v primeru, če se zgodi. Kaj lahko tudi sami prenovimo. Pogledamo v kakšnih stavbah živimo, saj obstajajo podatki o tem."