Več primerov leptospiroze

Del javnosti so v minulih mesecih vznemirili podatki o povečanem številu primerov leptospiroze. Na ljubljanski infekcijski kliniki so namreč v poletnih mesecih zdravili 10 bolnikov s to boleznijo, od tega tri v intenzivni enoti. Iz nekaterih delov države so ob tem poročali o povečanem številu podgan.

Ti glodavci so med potencialnimi prenašalci leptospiroze oziroma izločevalci leptospir, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prav tako podgane lahko prenašajo virus, ki povzroča hemoragično mrzlico oziroma mišjo mrzlico. Pomembnejši vir te bolezni so sicer pri nas miši, so dodali.

Po navedbah Zavoda za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo so sicer razmere glede glodavcev v Sloveniji primerljive s tistimi drugod po EU. Glede na zbrane podatke in ugotovitve s terena pa v zadnjem obdobju opažajo zelo veliko rast števila podgan v mestih, so povedali za STA.

To pripisujejo več dejavnikom, vključno z vremenskimi pogoji, dostopnostjo odpadkov hrane in nestrokovno ter neučinkovito izvedeno deratizacijo v mestih in primarnem kanalizacijskem omrežju. Ocenjujejo, da bodo razmere v prihodnje še slabše, so dodali.

Kot so še pojasnili na zavodu, je delež podgan visok predvsem v urbanih okoljih, kar pripisujejo prenizkemu številu načrtovanih in izvedenih akcij sistemske deratizacije v mestih in kanalizacijskih omrežjih.

"Kriteriji za merilo učinkovitosti in uspešnosti deratizacije s strani naročnika nisi izdelani, prav tako se ne spremljajo epidemiološki podatki s terena. Vse to zahteva strokoven pristop reševanja problematike in ustrezne strokovne službe za izvedbo," so še opozorili na zavodu.

Število glodavcev narašča na poplavljenih območjih

Povečano število podgan so letos med drugim zaznali v ljubljanskem Miklošičevem parku, kjer so junija opravili deratizacijo. Tudi v središču Maribora so letos opazili večje število teh glodavcev.

Na območjih, ki jih je lani prizadela vodna ujma, so po ujmi ponekod opazili povečano število podgan, kar med drugim pripisujejo uničenju naravnih habitatov teh živali. Poplave pogosto prisilijo glodavce v iskanje novega zavetja, zato se zatečejo tudi v bližino človeških bivališč, kjer poleg zavetja najdejo tudi hrano. Poleg tega so lahko naravni plenilci glodavcev zaradi poplav prizadeti, kar zmanjša naravno kontrolo njihove populacije, so pojasnili na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.

Župan Luč Klavdij Strmčnik je za STA povedal, da se je lani po vodni ujmi nekoliko povečalo število glodavcev, saj je poplava prinesla tudi veliko razpadajoče hrane. Opravili so redno deratizacijo. Kot je dodal župan, mu sicer izvajalci deratizacije niso poročali o tem, da bi se število glodavcev bistveno povečalo.

Foto: Profimedia Poplave 2023 odpravljenje posledic Tudi župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik je za STA zatrdil, da se število glodavcev po lanski ujmi pri njih ni povečalo.

Glodavci so sicer med prvimi petimi najpomembnejšimi škodljivci v urbanem in industrijskem okolju. Podgane so spolno zrele po dveh do treh mesecih, v gnezdu imajo od pet do šest mladičev, letno pa do 100 potomcev. Živijo od enega do treh let. Razmnožujejo se preko celega leta.

Nujna je deratizacija in drugi ukrepi za preprečevanje okužb

Splošni ukrepi za preprečevanje okužb z boleznimi, ki jih prenašajo glodavci, so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov, so pojasnili na NIJZ.

Za obvladovanje števila podgan in miši na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo izvajajo deratizacijo. Dvakrat letno tako nastavljajo zastrupljene deratizacijske vabe. Kot so zatrdili, da si prizadevajo skrbno spremljati razmere in izvajati sistemske deratizacijske ukrepe.

Kjer je potrebno, izvajajo tudi dodatne ukrepe, da zagotovijo varno in zdravo okolje za vse prebivalce, so dodali. Poleg tega se osredotočajo na ozaveščanje javnosti o pomembnosti preventivnih ukrepov in skrbi za čisto in higiensko okolje, saj se le s skupnimi prizadevanji lahko učinkovito zmanjša tveganje za širjenje glodavcev.

V domačem okolju je treba poskrbeti, da se glodavcem prepreči dostop v hišo ter da se varno odstranjuje odpadke hrane, živila in pijačo pa hrani v zaprtih posodah. Redno je treba izvajati deratizacijo, pred čiščenjem dalj časa zaprtih prostorov pa temeljito zračiti prostor najmanj 30 minut. V času prezračevanja je treba zapustiti prostor. Površine se nato razkuži z raztopino klornega razkužila (npr. Varikine), morebitne poginule glodavce in njihove iztrebke pa varno odstrani.

Razkužiti je treba tudi predmete, ki so lahko onesnaženi z iztrebki. Po razkuževanju je treba prostor in površine še mokro očistiti ter pri tem paziti, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so lahko iztrebki glodavcev. Po končanem razkuževanju in čiščenju si je treba roke temeljito umiti z vodo in milom, svetujejo na NIJZ.

dezurni@styria-media.si