Ekonomist Igor Masten ključne razloge za znižanje slovenske bonitetne ocene vidi v "agoniji s sestavo vlade" ter izredno slabih gospodarskih kazalcih. "Slovenija je v krizi zabeležila nadpovprečen padec in podpovprečno okrevanje, prav tako pa je pod povprečjem slovenska gospodarska dinamika," je poudaril.

Slovenija je v zadnjem času sicer povečala zadolženost, zato bi pričakovali tudi izboljšanje gospodarskih kazalcev, je pojasnil Masten. "Pričakovali bi, da se bo povečanje zadolženosti poznalo na slovenski gospodarski rasti, vendar pa se to ni zgodilo," je poudaril.

Slovenija ima sicer v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami še vedno dokaj nizko stopnjo zadolženosti, vendar pa so slovenski gospodarski kazalci po Mastenovem mnenju izredno slabi.

Moody's: Obeti negativni

Ocena Sloveniji se je znižala z A1 na A2 z negativnim obetom, kar pomeni, da grozi novo znižanje ocene. Ključni razlog je enak kot za vse druge države, ki so doživele znižanje ocene, to pa je nezanesljivost glede institucionalne reforme v območju evra in šibak makroekonomski obet celotne regije.

Slovenske javne finance so izpostavljene morebitnim novim šokom, še posebej zaradi morebitne potrebe zagotavljanja dodatne podpore bančnemu sektorju. Razlog za znižanje ocene so tudi težave, s katerimi se Slovenija sooča kot majhna in odprta ekonomija zaradi šibke rasti v nekaterih ključnih trgovinskih partnericah Evrope. To prinaša bistveni izziv vladi pri uresničevanju srednjeročnih načrtov fiskalne konsolidacije.

Moody's je znižal oceno tudi Italiji, in sicer z A2 na A3, Malti z A2 na A3, Portugalski z Ba2 na Ba3, Slovaški z A1 na A2 in Španiji z A1 na A3. Vse omenjene države so dobile tudi negativne obete za oceno. Avstrija, Velika Britanija in Francija so ohranile oceno Aaa, vendar pa dobile negativni obet.

Finančno ministrstvo: ustavili bomo padanje, dvignili ugled

Na ministrstvu za finance menijo, da je znižanje bonitetne ocene v sklopu paketa šestih držav EU posledica ocene šibkosti celotnega evrskega območja, saj Slovenija kot majhno in odprto gospodarstvo deli usodo celotnega evrskega območja.

Kot so zapisali v odzivu na znižanje bonitetne ocene, bo vlada v čim krajšem času sprejela ukrepe, ki bi ustavili padanje bonitetnih ratingov v prihodnjem obdobju. "Vlada bo zagotovila vodenje politike, ki bo pripeljala do dviga ugleda Slovenije na mednarodnih finančnih trgih, uvedla bo ukrepe za privabljanje investitorjev, razbremenila gospodarstvo ter zmanjšala javno porabo," so zatrdili. Kot so navedli, je prav v tem kontekstu novi minister za finance Janez Šušteršič večkrat poudaril, da je priprava rebalansa proračuna za leto 2012 v tem trenutku prioritetna naloga finančnega ministrstva. "Rebalans bo podlaga za vse ostale aktivnosti za doseganje javnofinančne konsolidacije, kot je predvidena v Programu stabilnosti," so dodali.

V zvezi z očitkom agencije glede stanja v slovenskem bančnem sistemu pa so poudarili, da je vprašanje dokapitalizacije trenutno aktualno le pri največji slovenski banki. Druga državna banka, torej Nova KBM, je po trditvah ministrstva nedavni obremenitveni test EBA uspešno prestala.

Kot so še zapisali na finančnem ministrstvu, se pri dokapitalizaciji NLB še vedno teži k dokapitalizaciji po principu zasebnih vlagateljev oziroma k takšnemu načinu sodelovanja države, ki ne bi imel vpliva na povečanje državnega dolga.