Po mnenju nasprotnikov arbitražnega sporazuma Slovenija zgolj po načelih mednarodnega prava ne bo mogla uresničiti svojih nacionalnih interesov po stiku svojih teritorialnih voda z odprtim morjem. Opozarjajo, da so pravila in načela mednarodnega prava dokaj rigidna in konservativna. "Alfa in omega" mednarodnega pomorskega prava je namreč Konvencija ZN o mednarodnem pomorskem pravu (Unclos) oz. Jamajška konvencija, ki daje prednost predvsem sredinski mejni črti v zalivih, z morebitnimi manjšimi odkloni. Tak je tudi način odločanja Meddržavnega sodišča.
Po drugi strani pa tudi samo mednarodno pravo, ponuja možnost "pravične" rešitve, poudarjajo strokovnjaki. Ena izmed njih pravi, da meja na morju med državama, ki nista dosegli sporazuma, poteka po sredini od njunih temeljnih črt obal, vendar pa je to lahko tudi drugače, če gre za "zgodovinski naslov ali druge posebne okoliščine". To določilo bi na primer lahko bila pravna osnova, na podlagi katere bi Slovenija ohranila celovitost Piranskega zaliva, ki je imel v bivši Jugoslaviji status notranjih voda, v celoti pa so ga nadzirale slovenske oblasti.
„Skregani smo bolj kot kdarkoli“
France Bučar je dejal, da je referendum o ratifikaciji arbitražnega sporazuma nesreča in katastrofa za Slovenijo. Vladi premiera Boruta Pahorja očita, da je "o tako pomembni stvari, kot je vprašanje meje, in brez mej tudi države ni" odločala sama, potreben pa bi bil vsesplošni narodni konsenz. Bučarja meni, da je prišlo do "zacementiranja razdeljenosti slovenskega naroda v enem od najbolj pomembnih vprašanj in smo danes bolj skregani kot kadarkoli". Na očitek zagovornikov arbitražnega sporazuma, da nasprotniki ne ponujajo argumentov, ampak gre za njihove čustvene reakcije, Bučar odgovarja, da so ti očitki zanj pohvala in čast. "Meni ni vseeno, če tole državo vrag vzame, kot je, izgleda, vladi vseeno. Globoko čustveno smo prizadeti," je še dejal Bučar dejal.
Opozarjajo na neenotnost v politiki
Sporazumu pa nasprotuje tudi Inštitut dr. Jožeta Pučnika, ki po njihovi oceni med drugim Sloveniji ne zagotavlja celovitosti ozemlja, vključno s teritorialnim dostopom do odprtega morja. Opozarjajo tudi, da glede arbitražnega sporazuma ni enotnosti v politiki, "ki bi ob tako pomembnem vprašanju morala nastopati enotno". "Predsednik vlade Borut Pahor ni poskrbel za široko demokratično razpravo o arbitražnem sporazumu, javnosti je zamolčal pomembno dejstvo, da je bila slovenska stran ob podpisu sporazuma seznanjena s posebno hrvaško izjavo, ki Sloveniji ne priznava teritorialnega stika z odprtim morjem, in da kljub očitno različnim pogledom ni storil potrebnih korakov za poenotenje stališč do tako pomembnega vprašanja, kot je meja s sosednjo državo," so še sporočili.
„Storil bom vse, da bo sporazum padel“
Po drugi strani pa so stališča županov na Obali do arbitražnega sporazuma neenotna. Medtem ko je po mnenju izolskega župana Tomislava Klokočovnika "glede na dane okoliščine edini in najbolj razumen instrument rešitve vprašanja južne meje", koprski župan Boris Popovič pravi, da sporazumu ne zaupa in bo storil vse, da bo referendumu padel. Arbitražni sporazum je po mnenju Popoviča za občino, pa tudi za celotno državo škodljiv.