V Slovenijo je po zahodni balkanski poti lani prispelo več kot 375.000 beguncev, kar je v primerjavi z letom prej 250-krat več. V sprejemnih in nastanitvenih centrih ni bilo ustreznih razmer in oskrbe, ugotavlja Amnesty International. Dodaja, da je bilo vsaj 20 beguncev vrnjenih na Hrvaško. Ta država pa je zavrnila poskus, da bi ji Slovenija vrnila še več sto drugih.

 

Foto: Nik Rovan ljubljana26.02.09, Manifestacija ob 17. obletnici izbrisa, izbrisani, presernov Oblasti po navedbah iz poročila niso ustrezno odpravile krivic izbrisanim. Po izteku veljavnosti zakona o urejanju statusa državljanov iz drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, ki je prenehal veljati leta 2013, ni bilo novih pravnih možnosti za ureditev njihovega statusa. Manj kot polovici od skupno 25.671 protipravno izbrisanih iz registra stalnih prebivalcev je uspelo povrniti pravni status.

 

Večina od približno 10.000 Romov je bila še naprej diskriminirana in družbeno izključena. Številni so živeli v izoliranih romskih naseljih brez pravne varnosti nastanitve in brez dostopa do osnovne infrastrukture. Prek 200 Romov v romskem naselju Dobruška vas v občini Škocjan na Dolenjskem, je bilo brez pravne varnosti nastanitve. Pristojni po razselitvah prvih dveh romskih družin leta 2014 niso predstavili novih rešitev za občane, ki so zaradi razvojnih načrtov občine pod grožnjo prisilne izselitve. V podobnem položaju so se v sosednji občini Krško znašli prebivalci romskih naselij Rimš in Loke.

 

Slovenski protidiskriminacijski okvir je po opozorilu Amnesty International še vedno neustrezen, institucije za boj proti diskriminaciji in obravnavo pritožb, tako varuh človekovih pravic in zagovornik načela enakih možnosti, pa so se še naprej soočale s šibkimi mandati in neustreznimi viri. Foto: Profimedia Istospolni par

 

Nevladna organizacija omenja tudi novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bi izenačila pravice heterospolnih in istospolnih parov. Vendar je bila novela na referendumu zavrnjena, tako da so istospolni pari še naprej neenako obravnavani, poudarjajo.

 

Dotikajo se tudi področja svobode izražanja. Navajajo, da je tožilstvo umaknilo obtožbe zoper novinarko Anuško Delić, obtoženo objave tajnih podatkov v javnem interesu. Vendar pa je ostalo pri stališču, da je ravnala nepravilno.

 

V preiskovalnem postopku zaradi domnevno podobnih kaznivih dejanj so bili še trije novinarji, a so bili postopki ustavljeni pred vložitvijo obtožb. Spremenjeni kazenski zakonik pa po novem dovoljuje tudi objavo tajnih podatkov, če je za to javni interes.