Sloveniji je iz 672,5 milijarde evrov vrednega evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje, skladno z uredbo, ki je začela veljati februarja lani, pripadlo nekaj manj kot 1,78 milijarde evrov.

Izračun teh sredstev je v največji meri temeljil na številu prebivalcev, BDP na prebivalca v razmerju do povprečja EU ter na povprečni stopnji brezposelnosti v obdobju 2015-2019 v razmerju do povprečja unije. Pri izračunu za dodelitev 30 odstotkov zneska pa sta bila poleg teh kriterijev upoštevana še realni padec BDP v koronskem letu 2020 in skupni realni padec gospodarske dejavnosti v obdobju 2020-2021.

Uredba je za ta del upoštevala jesensko gospodarsko napoved Evropske komisije iz 2020, a obenem predvidela nove preračune za članice na podlagi končnih podatkov. Rok za objavo novih številk je bil danes.

BDP padel "le" za 4,2 odstotka

Slovenija je v 2020 zabeležila "le" 4,2-odstotni padec BDP, v 2021 pa nato 8,1-odstotno rast. V Bruslju so novembra 2020 medtem Sloveniji za 2020 napovedali 7,1-odstoten padec gospodarske dejavnosti, v 2021 pa 5,1-odstotno okrevanje.

Dejanska slika je bila tako bistveno boljša. Ker se je slovensko gospodarstvo v koronski krizi ob povečani javnofinančni porabi in državnih ukrepih za pomoč podjetjem in gospodinjstvu bolje odrezalo, ji zdaj pripada manj nepovratnih sredstev za okrevanje.

Ob teh nepovratnih sredstvih medtem državi iz mehanizma, v sklopu katerega se Evropska komisija zadolžuje v imenu članic EU in nato dodeljuje zbrana sredstva članicam, bodisi prek posojil bodisi nepovratnih sredstev, pripada še do 3,2 milijarde evrov posojil. Ta zgornje meja je izračunana kot 6,8 odstotka bruto nacionalnega dohodka v 2019.

Luknjo bo treba mašiti s posojili

Slovenija je tako kot ostale članice na podlagi tega mehanizma pripravila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Ta je bil na ravni EU potrjen pred letom dni, za financiranje programov in projektov iz njega pa je država predvidela 2,5 milijarde evrov sredstev, od tega celotno kvoto dodeljenih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil.

Ob nižji dodelitvi nepovratnih sredstev bo tako vrzel zdaj morala nadomestiti s posojili, zdajšnja vladna koalicija pa je v sporazumu o sodelovanju tako ali tako napovedovala, da si bo prizadevala s spremembami načrta za okrevanje izkoristiti celoten nabor možnih sredstev. Za spremembe načrta ima čas do konca avgusta 2023.

Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani sicer od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačila, za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v višini nekaj več kot 57 milijonov evrov pa naj bi po napovedih tako prejšnje kot zdajšnje vlade zaprosila do konca tega meseca.

dezurni@styria-media.si