Gre za sredstva, ki so bila odobrena v  okviru dveletnega akcijskega načrta za rast osrednje in jugovzhodne Evrope. Za države v teh regijah bodo namenile skupno 30 milijard evrov. Kot so institucije zapisale v danes objavljenem poročilu, so do konca julija letos v tem okviru zagotovile za 16 milijard evrov novih posojil.

Pomoč teh finančnih institucij je sicer namenjena zagonu gospodarske rasti Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, Estonije, Makedonije, Madžarske, Kosova, Latvije, Litve, Črne gore, Poljske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije.

Institucije želijo s financiranjem posameznih projektov omenjenim državam omogočiti lažjo preusmeritev strategije rasti k večji konkurenčnosti in izvozu. Posojila so povezana z infrastrukturo, energetiko in napredek na področju produktivnosti.  Akcije so potekale v smeri večje dostopnosti zlasti malih in srednje velikih podjetij do posojil.

Sloveniji gre najslabše

Četudi so obeti za gospodarsko rast osrednje in jugovzhodne Evrope v letošnjem letu medli, pa naj bi bili rezultati posredovanja vendarle spodbudni. Obstaja namreč več znamenj, da iniciativa pomaga vzpostavljati temelje za vzpostavitev vzdržne rasti.

Med državami v obeh regijah, ki bodo letos zabeležile krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), so sicer glede na poročilo le Hrvaška, Madžarska in Slovenija. Prav Slovenija pa naj bi leto sklenila z največjim padcem BDP.