Foto: Žurnal24 main Grega Prebil Slovenci smo narod, ki radi skrbimo za živali, psov imamo več kot je osnovnošolcev, urejamo svoj vrtiček, radi smo obkroženi z rastlinami in zelenjem, redno hodimo v hribe in imamo pred svojo garažo lastniški avtomobil. Ta je verjetno dizelski, daleč od norm Euro6, ki jo dosegajo najbolj čisti avtomobili, kažejo statistike, ki razkrivajo tudi, da se v Sloveniji v zadnjem desetletju povečuje prodaja dizelskega goriva. Že res, da tudi na račun bolj ekoloških bencinskih motorjev in povečanja tovornega prometa na naših cestah. 

Na Ameriški univerzi, kjer so nas leta 2008 med 149 državami uvrstili na visoko 15. mesto, lani pa smo prilezli do rekordnega petega mesta, le za severnoevropskimi državami, so pri določanju indeksa podrobno upoštevali različne dejavnike in poddejavnike, kot so vplivi okolja na zdravje, kakovost zraka, vodne vire, biotsko raznovrstnost … Niso pa upoštevali dejavnika prometa. Če bi upoštevali še tega, zagotovo ne bi bili uvrščeni tako visoko na lestvici.

Medtem ko se velika evropska mesta dušijo v smogu, enako veja tudi za nekatera slovenska mesta, pa v naših mestnih občinah vztrajno trdijo, da je ta pojav zaznan predvsem pozimi, zaradi kurišč, medtem, ko dejavnik prometa naj ne bi bil problematičen.

Pri nas vozila niso kriva za onesnaženost

V Evropi torej številna mesta zapirajo vrata starim dizelskim vozilom, celo Stuttgart in nazadnje Munchen, kjer domujeta Mercedes oziroma BMW. Na plan po aferi dieselgate s prirejanjem izpustov CO2 prihaja vse več podatkov o škodljivosti emisij, ki jih v zrak izpuščajo dizelska vozila. V javnosti se je celo pojavil podatek, koliko ljudi bo v Sloveniji prezgodaj umrlo zaradi afere dieselgate. Samo zaradi pretiranega onesnaževanja nemških dizlov bodo respiratorne in kardiovaskularne bolezni kot posledice pretiranih emisij Volkwagnovih vozil v prihodnjih letih usodne za okoli 500 ljudi v Nemčiji, vse ostale žrtve pa bodo v drugih državah Evrope, saj škodljive emisije prosto prehajajo državne meje. Najbolj prizadete bodo sosede Nemčije, kamor bodo zračne mase prenesle škodljive izpuste, med najbolj prizadetimi pa bodo Poljska (160 predvidenih smrti), Francija (84), Češka (72), Italija (55) in Avstrija (47), navaja študija MIT. Poročilo omenja tudi Slovenijo, ki ji napoveduje, da bodo zaradi pretiranega onesnaževanja nemških dizlov umrli dodatni štirje Slovenci. Predvidoma bo naša država izgubila 45 let njenih prebivalcev. 

Kljub številnim opozorilom pri nas še ni na vidiku kakšen konkreten ukrep, ki bi dal ljudem vedeti, da naj začnejo razmišljati o alternativah. Da stare dizle zamenjajo s čistejšimi pogoni. Še posebej zato, ker Slovenci v povprečju vozimo skoraj 10 let stare avtomobile, v večini dizelske. To pomeni, da bodo na naših cestah še dolgo vladali dizelski motorji.

Pri vsem tem je kar malo ironično predvsem to, da je jesti kužno solato in druge povrtnine iz vrhniškega konca, kjer se ubadajo s posledicami požara v Kemisu, skoraj smrtno nevarno, nihče pa se ne vpraša, kako oporečna je solata na številnih slovenskih njivah ob obremenjenih prometnicah v Sloveniji, kjer se trdni delci, ki so posledica dizelskih avtomobilov nalagajo na povrtninah. Zanimivo bi bilo videti podobne analize, kot so jih naredili na Vrhniki.
Ampak avto, dizelski, je le sveta zadeva za Slovence. Tega se politika še ne upa dotakniti.