Po tem, ko so v Turčiji zaprli 65 tisoč ljudi, akademikov, sodnikov, novinarjev in učiteljev in kljub poročilom mednarodnih organizacij o sistematičnem kršenju človekovih pravic pripadnikov gibanja Hizmet, slovensko notranje ministrstvo ne zaznava ogroženosti beguncev iz Turčije.
"Republiko Slovenijo smo izbrali, ker smo slišali, da je demokratična država, ki spoštuje človekove pravice, Na internetu sem prebral same dobre stvari o Sloveniji," razlaga 34-letni Kamal (pravo ime je znano uredništvu), ki je pred 16 meseci skupaj z ženo in dvema majhnima otrokoma, v Slovenijo prebežal pred režimom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana. V državo je legalno vstopil na Brniku, naslednji dan pa so zaprosili za azil.
V Slovenijo prišli legalno, zaprosili za azil
Kot še tri turške družine, je v teh dneh po skoraj letu in pol življenja v azilnem domu, prejel zavrnitev njegove prošnje za azil. "Če nas vrnejo v Turčijo, me bodo zagotovo zaprli, mučili, morda tudi ubili. Verjetno bodo skupaj z otrokoma, zaprli tudi mojo ženo," je prepričan Kamal, ki je nedavno pomagal pripraviti razstavo, ki govori o razmerah v Turških zaporih, kjer so poleg mater zaprti tudi otroci.
Od poskusa državnega udara v Turčiji do 27. 2. 2018 je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 180 oseb iz Turčije. 108 postopkov je bilo ustavljenih, ker so prosilci samovoljno zapustili azilni dom, 27 prošenj je bilo zavrženih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je za njihovo obravnavo odgovorna druga država članica EU, 11 prošenj je bilo zavrnjenih.
O razmerah in dogajanju v Turčiji po neuspelem puču poleti 2016, ljudje ne vedo veliko, ugotavlja Kemal. O tem priča tudi vsebina zavrnilne odločbe ministrstva za notranje zadeve. V obrazložitvi sicer ugotavljajo, da v Turčiji poteka sistematično preganjanje pripadnikov gibanja Hizmet, vendar pa menijo, da Kemalova družina ni ogrožena, saj ni bila fizično napadena in ni imela nobenih težav pri izstopu iz države. "Ko smo odhajali iz države, smo bili v groznem strahu, saj je paznik pred nami pregledoval seznam, na katerem so bile osebe, ki so jim preklicali potne liste. Nam na srečo takrat še niso," pove Kemal. Izjave in dokaze, ki so jih podali ki so jih podali v zaslišanih, so ocenili za neprepričljive.
"Bi nas morali zapreti in mučiti, da bi nam verjeli? Niso nas zaprli, ker smo pravočasno pobegnili. Če ne bi bili zdaj tukaj, bi bili v zaporu," pravi Kemal, sicer privrženec gibanja Hizmet, ki ga je predsednik Erdogan razglasil za organizatorja neuspelega puča in za teroristično organizacijo.
Turški predsednik Erdogan svojega nekdanjega zaveznika, islamskega klerika Fethullaha Gülena, vodjo gibanja Hizmet, skuša onemogočiti tudi v tujini. Gibanje s šolami, univerzami, bolnišnicami in otroškimi vrtci deluje v 160 državah. Turška vlada skuša gibanje zajeziti s številnimi diplomatskimi pritiski, saj od "prijateljskih držav pričakuje sodelovanje v boju zoper terorizem". Turčja je Gülenovo organizacijo razglasila za teroristično.
"Videli smo posnetke mučenja v zaporih"
"Erdogan je puč izkoristil za to, da bi počistil s svojimi politični nasprotniki. Hizmet je miroljubno gibanje in ni organiziralo puča," pravi Kemal, ki je kot tajnik delal na Hizmetovi univerzi Fatih v Carigradu. Univerzo so, kot številne druge, po puču zaprli. Profesorji in osebje, ki so delali na univerzi, so izgubili delo, ostali so brez zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Iz javne uprave so po neuspelem udaru odpustili okoli 100 tisoč ljudi, vse, ki so imeli kakršno koli povezavo z gibanjem Hizmet.
"Izdajalec, morali bi ga ubiti!"
Ker se je v soseski vedelo, da so privrženci gibanja Hizmet, so sosede slišali govoriti, da so izdajalci in da jih je treba pobiti. Oblasti so pozivale k prijavi vseh pripadnikov gibanja, tudi, če gre za sorodnike. Ko so začeli zapirati njihove sodelavce in somišljenike, ko so prejeli posnetke o mučenjih v zaporih in ko je Kemalov sodelavec v zaporu umrl, so se odločili, da pobegnejo. Izbrali so Slovenijo.
"V času izrednih razmer so bili v Turčiji postavljeni vsi temelji za kratenje človekovih pravic," ugotavlja Amnesty International. "Iz Turčije še vedno prihajajo poročila o mučenjih. Vsako preiskovanje kršitev človekovih pravic je preprečeno in nekaznovano. Zlorabe se dogajajo s strani državnih uradnikov in tudi policije in vojske."
Ministrstva ni prepričal
Notranje ministrstvo Kemalu očita, da z ženo nimata članske izkaznice gibanja Hizmet in pod vprašaj postavlja njuno delovanje v tej organizaciji. Privrženci gibanja delujejo kot prostovoljci in nimajo nobenih dokazov o članstvu. Veliko jih deluje v organizacijah, univerzah, šolah bolnišnicah in društvih Hizmeta ter spremljajo njihove medije.
"To je genocid"
"Moj najboljši prijatelj, sodelavec iz univerze, je v zaporu umrl. Videli smo posnetke ljudi, ki so jih mučili, niso jim pustili spati, niso jim dajali hrane. Ljudi zapirajo brez uradnih postopkov, odvetnike, ki jih želijo zastopati, na nek način razrešijo ali zaprejo, nato pa dobijo državne odvetnike. Zaprti so številni novinarji. V Turčiji se dogaja genocid proti pripadnikom Hizmeta, Erdogan se vede kot Hitler," s tresočim glasom razlaga Kemal.
V zaporih že skoraj 65 tisoč ljudi
Kemalova družina se je prve tedne skrivala pri sorodnikih in prijateljih. Tudi tukaj slovenske oblasti vidijo razlog, da jim ne podelijo azila, saj so v tednih po puču še bivali v Turčiji, vendar jih niso zaprli. "V času, ko smo pobegnili, je bilo v Turčiji z obtožbo, da so sodelovali pri puču, zaprtih 20 tisoč ljudi, zdaj jih je v zaporih že skoraj 65 tisoč. Če bi ostali v Turčiji, bi bili zaprti tudi mi," sklene Kemal.
Nič ni sramotnega v tem, da se brigaš za svoje dobro. Kopica neznancev pač ni nekaj pozitivnega.
...."Republiko Slovenijo smo izbrali, ker smo slišali, da je demokratična država, ki spoštuje človekove pravice, Na internetu sem prebral same …
Porast ksenofobije v Sloveniji......................http://balkans.aljazeera.net/vijesti/porast-ksenofobije-u-sloveniji...................Sramota slovenskega naroda .