Slovenski veleposlanik pri EU Janez Lenarčič je pismo v povezavi s tožbo proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji predal novi vodji kabineta predsednika komisije Clari Martinez Alberola.

Vsebina pisma z več prilogami ostaja strogo varovana skrivnost, sta tako predsednik vlade v odstopu Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec zatrdila, "da je vse pripravljeno tako, kot je treba" in vsebuje vse elemente, ki so potrebni za vložitev tožbe proti Hrvaški pred Sodiščem EU zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji.

Slovenija naj bi pismo Evropski komisiji sicer poslala na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ki določa, da mora država članica preden vloži tožbo proti drugi državi članici zaradi domnevne kršitve obveznosti, zadevo predložiti komisiji.

Foto: Saša Despot Miro Cerar Evropska komisija pa nato poda obrazloženo mnenje, potem ko je bila obema državama dana možnost, da se v kontradiktornem postopku ustno in pisno izrečeta. Če se Evropska komisija izreče negativno ali če se sploh ne izreče, to ne preprečuje možnosti, da država sama predloži zadevo Sodišču Evropske unije.

Odhajajoča vlada Mira Cerarja je sicer na svoji zadnji redni seji tik pred odstopom Cerarja sprejela zavezo, da vlada v imenu Slovenije vloži tožbo proti Hrvaški pred Sodiščem EU, če tega ne bo storila komisija in če bo Hrvaška še naprej zavračala implementacijo odločbe.

Doslej pred sodiščem uspela le Francija

Sprožitev tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na pobudo članice je sicer izjema in kot poroča bruseljska dopisnica STA Petra von Wüllerstorff, so še redkejši primeri, ko je sodišče dejansko presodilo, saj so članice spor raje rešile dvostransko po diplomatski poti. Če sodišče sicer ugotovi neizpolnitev obveznosti, mora kršiteljica sodbo čim prej upoštevati, še dodajajo.

Na podlagi razpoložljivih podatkov je bila doslej na Sodišču EU uspešna le ena članica, in sicer Francija, ko je tožila Združeno kraljestvo zaradi incidenta na morju. Britanske oblasti so namreč nezakonito ukrepale proti francoski ribiški ladji, ker niso o ukrepu vnaprej obvestile drugih članic in Evropske komisije. Sodišče je sodbo podalo leta 1979. Komisija se je v postopek vključila v podporo Franciji.