Po podatkih statističnega urada je leta 2014 v Sloveniji nastalo skoraj 4,7 milijona ton odpadkov, od tega malo manj kot 892.000 ton komunalnih odpadkov. Ločeno je bilo zbranih skoraj 65 odstotkov komunalnih odpadkov, kar je za 54 odstotnih točk več kot leta 2004.  Evropsko povprečje je 44 odstotkov. 

Največ komunalnih odpadkov na prebivalca je nastalo v obalno-kraški statistični regiji, 503 kg, najmanj pa v koroški statistični regiji (350 kg). Največ ločeno zbranih komunalnih odpadkov so zbrali v gorenjski statistični regiji, in sicer 70 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, najmanj pa na Koroškem (45 odstotkov). 

Slovenija za zgled

Pri združenju Zero Waste Europe so izpostavili cilj, da bi do leta 2030 zmanjšali količino komunalnih odpadkov na 100 kilogramov na prebivalca.  Kot razkriva njihovo poročilo, je Slovenija najboljša med članicami, saj je njeno povprečje globoko pod evropskim povprečjem. Pri tem izpostavljajo pomen krožnega gospodarstva, ki vodi v zmanjševanje nastajanja smeti in povečevanje količine recikliranih smeti. Kot poudarjajo, je Slovenija dober primer, kako se lahko oba procesa odvijata istočasno. 

Ljubljana se lahko ponaša s tem, da je leta 2014 postala prvo glavno mesto v EU, ki je sprejela strategijo življenje brez odpadkov. Pri nameri so se ji pridružile tudi Vrhnika, Borovnica in Log Dragomer. Kot je na konferenci o krožnem gospodarstvu v začetku leta v Bruslju dejal direktor Snage Janko Kramžar, si je Ljubljana zadala za cilj dvigniti odstotek recikliranih odpadkov s 65 na 75 in zmanjšati količino mešanih komunalnih odpadkov s 117 kilogramov na 60 kilogramov. 

Kako to počnejo sosede

Naše neposredne sosede pridelajo več smeti, pri čemer pa je treba poudariti, da se Avstrijci lahko pohvalijo s tem, da približno polovico smeti reciklirajo ali kompostirajo. V nasprotju s Slovenijo pa pri njih pomemben delež predstavlja sežig smeti.  Nekaj manj kot polovico smeti reciklirajo ali kompostirajo tudi v Italiji, kjer pa jih dobršen del konča na odlagališčih, manjši del pa v sežigalnicah. Na Madžarskem največji del smeti konča na odlagališčih, tako kot tudi na Hrvaškem, kjer le manjši del pristane v recikliranju in kompostiranju.