"Dejstvo je, da je obrestna mera na dolgoročno obveznico v zadnjih dneh občutno porasla. Razloge gre pripisati zaskrbljenosti finančnih trgov zaradi vpliva krize v Italiji, visoki stopnji splošne negotovosti finančnih trgov in vnovični zavrnitvi interventnega zakona," so po srečanju, namenjenem proučitvi okoliščin spremembe obrestne mere na dolgoročno obveznico Slovenije, sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Kot so dodali, visoke zahtevane donosnosti ni mogoče pripisati relativno ugodnim kazalcem, povezanih z državnim dolgom in javnofinančnim primanjkljajem.

Zbrani so tako na sestanku ugotovili, da je obseg zadolžitve za financiranje državnega proračuna za prihodnje leto zadosten brez izdaje novih dolgoročnih instrumentov.

Padajo italijanske, slovenske ne

Kljub temu se je Pahor odločil, da bodo v naslednjih dneh s sodelavci opravili neformalne pogovore s socialnimi partnerji, upokojenci in političnimi strankami. Na pogovorih naj bi preučili možnosti priprave paketa ukrepov, ki bi jih nato še pred božičem letošnjega leta obravnaval novoizvoljeni DZ.

Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice sicer danes še vedno vztraja nad psihološko mejo sedmih odstotkov, ki ne omogoča več vzdržnega zadolževanja, je povedal Jernej Kastelic iz NLB. Obrestne mere na slovenske obveznice tako za zdaj ne sledijo padcem zahtevane donosnosti na italijanske desetletne državne dolžniške vrednostne papirje.