Preden se lotimo tehnične analize vojne, velja spomniti, da smo del EU in Nata in da moramo držati skupaj. Se pa lahko vprašamo, koliko nas to stane.

"Stane" nas predvsem v smislu tveganja za jedrsko vojno in glede finančnih izdatkov.

Foto: Anže Petkovšek Matjaž Gams Glede jedrske vojne so množice v Evropi blaženo prepričane, da (psihično stabilni?) Putin ne bo sprožil jedrske vojne, ker se zaveda posledic. Da stopnjevanje vojne korak za korak ne bo pripeljalo do koraka predaleč. Trenutno smo v položaju, da Rusija in Belorusija izvajata vaje s taktičnim jedrskim orožjem, posamezniki kot Medvedjev pa jasno povedo, da bodo uporabili jedrske bombe, če ali ko bo treba.

Zahod stopnjuje tipe orožja in spodbuja napade čedalje globlje v zaledju Rusije. Ko je zmanjkalo granat, so začeli uporabljati prepovedane kasetne bombe. Sedaj napadajo strateške radarje in informacijske centre, s čimer slabijo rusko možnost obrambe pred napadi lovskih letal globoko v zaledju, pa tudi strateški odgovor na jedrski napad. Medtem ko Zelenski skoraj nima možnosti prenehati z vojno, ker bodo Ukrajinci verjetno izvolili koga drugega, Putina izčrpavanje Rusije najeda in je vsaj nekoliko naklonjen premirju ali pa potenciranju spopada – mobilizacija ali jedrski napad.

Po mnenju ameriških atomskih znanstvenikov je svetovna ura nastavljena na 90 sekund do spopada, kar zgodovinsko pomeni, da smo v najbolj nevarnem obdobju življenja večine ljudi. Verjetnost spopada je bila morda malenkost večja za časa kubanske krize, a takrat so bile zaloge jedrskega orožja neprimerno manjše. Danes imajo samo Rusi 100 kilogramov razstreliva TNT na prebivalca Zemlje.

Scenariji globalnega jedrskega spopada kažejo, da bi verjetno prišlo do razsula človeške civilizacije. Zakaj si pred tem podatkom večina javnosti zatiska oči, mediji pa izvajajo propagandno vojno, je težko reči. Ko je avtor prispevka pred sedmimi leti bral program kandidatke Clintonove, je precej jasno pisalo, da bodo iskali konflikt oziroma spopad z Rusijo.

V ZDA obstaja močan orožarsko-militantni lobi, ki ima močne podpornike pri levih in desnih, in jih tudi izdatno financira. Služijo pa predvsem v času vojne, v miru so zanje obdobja suhih krav. A zdi se, da je poglavitni problem ideološko in ne preračunljivo delovanje politikov.

Trenutno je število mrtvih Evropejcev v Ukrajini majhno, nekaj tisoč prostovoljcev in vojakov, ki delajo anonimno v Ukrajini. Javno se namenoma objavljajo majhne številke žrtev, a precej bolj verjetno je v vojni umrlo ali bilo hudo poškodovanih okoli milijon Rusov in Ukrajincev, vsakih približno pol. Te dni jih pade med dva in tri tisoč dnevno, torej v enem tednu toliko, kot se rodi otrok letno v Sloveniji. Neznosna, kruta morija!

S stopnjevanjem vojskovanja in zanikanjem pogajanj pa je verjetnost, da se bo ta groza razpasla vse do naših domov, čedalje večja.

Foto: Profimedia Ukrajina dron

Vojna je lahko pravična, a elite z njo služijo

Obstajajo nujne, upravičene in tudi koristne vojne. Na videz imajo ZDA s to vojno korist, saj njena orožarska industrija mastno služi, Rusija pa slabi tako operativno kot strateško. Za Evropo in še bolj Slovenijo pa ta računica ne velja. Slovenija je za vojno v Ukrajini prispevala od 5 do 10 milijard, odvisno od analize. Na glavo torej od tri do pet tisoč evrov.

Za začetek poštejmo inflacijo in pokažimo na preprostem primeru: Denimo, da ste imeli v banki 100.000 evrov (ali drugega premoženja). Zaradi dodatnih 10 odstotkov inflacije torej realno izgubite 10.000 evrov in še veste ne, da ste to realno vrednost v resnici namenili Ukrajini, kjer njeni prihodki zadoščajo le za pol proračuna. Hkrati so Ukrajinci nakupili lepo število nepremičnin predvsem ob morju v Sloveniji in na Hrvaškem, razkrivajo slovenski mediji. Medtem ko povprečni prebivalec Ukrajine trpi in se večina vojakov herojsko bori in umira v nečloveških razmerah (če ne verjamete številkam, poglejte slike z grobišč), elite izredno dobro služijo.

Foto: Epa Ukrajina

Izračun, koliko je Slovenija prispevala za vojno v Ukrajini, pokažimo na preprostem primeru: ali nepremičnine, ki jih kupijo Ukrajinci v slovenskem primorju, prinesejo Sloveniji plus, ker za to plačajo? Ali pa slovensko prebivalstvo zato težje pride do stanovanja ob morju ali celo v Ljubljani zaradi večjega povpraševanja in večjih cen nepremičnin? 

Če gledamo v dobro prebivalcev Slovenije, je odgovor jasen. Če pa se hočemo sami potegniti za nos, verjemimo celo argumentu, da je Slovenija s prodajo starega orožja dobro zaslužila. Pa saj niti uporabnega novega nismo dobili in je naša vojska le na pol operativna, vsaj v primerjavi izpred nekaj let. 

Nova orožja, ki jih pred to vojno nismo poznali

V Ukrajini je prišlo do izrednih vojaških sprememb. Tehnično gledano večina vojakov pade pod izstrelki ali letalniki. Statistično gledano je za eno smrt potrebnih nekaj 100.000 nabojev, podobno kot prej, a ena velika novost so letalniki. Vsak trenutek je v zraku približno 10.000 dronov. So predvsem treh tipov: neubijalski (na primer izvidniški), kamikaze (se zaletijo) in metalci (recimo granat). Čeprav imajo tudi Rusi ogromno dronov, imajo Ukrajinci premoč. Samo vprašaje časa je, ko bo na enega vojaka prišel en letalnik.

Druga ključna novost so letalske bombe s krilci. Te bombe ruska letala odvržejo iz varnega zaledja, potem pa z majhnimi krilci za silo prijadrajo do cilja, a z veliko natančnostjo in uničevalno močjo. Tipično so težke okoli pol ali ene tone.

Kaj menijo svetovni misleci o tej vojni? Med najbolj kritičnimi je svetovno priznani ekonomist Jeffrey Sachs: mediji in politiki lažejo celo pri trditvah, da so Rusi sami razstrelili baltski plinovod, ki so ga imeli v večinski lasti, ter da podpihujejo stopnjevanje spopada, namesto da bi poskušali najti premirje.

"Ne glede na solidarnost se je treba zavedati, da nas tako analize kot čisto človeški čut ne sme pustiti nevtralnih: po eni strani podpiramo Ukrajino, a hkrati moramo podpirati tudi zahteve po premirju."

Ekonomija EU (in seveda Slovenije) pa bo zelo prizadeta, ker bomo izgubili pomemben del svetovnega trga in poceni energente iz Rusije. Morda bomo celo izgubili primat pri denarnih valutah. Noam Chomsky dodatno pravi, da je nevarnost jedrskega spopada čedalje večja in da Amerika sistematično uporablja vojsko za doseganje svojih ciljev. Pri tem svoje cilje najbrž celo dosega - proti Rusiji in EU, dokler ne bo jedrskega spopada. Izgublja pa glede na Kitajsko. Evropa pa svojih ciljev gotovo ne dosega. Kaj pa varovanje okolja?

Zanimiva govornica je Tulsie Gabbard, ki od začetka vojne opozarja, da bo Rusija v primeru prevelikih izgub posegla po jedrskih orožjih, Ukrajinci pa bodo v vsakem primeru končali z uničeno državo. Sprašuje se, čemu tolikšne žrtve in škoda, v dobro koga?

Ne bi bilo smotrno in ne konstruktivno, če bi bila agresija v Ukrajini sprejeta kot gotovo dejstvo. A ne glede na solidarnost se je treba zavedati, da nas tako analize kot čisto človeški čut ne sme pustiti nevtralnih: po eni strani podpiramo Ukrajino, a hkrati moramo podpirati tudi zahteve po premirju.

Zanimivo, kako hitro nas, ki si želimo konca vojne v Ukrajini in predvsem ne jedrske vojne, ožigosajo kot strahopetce in Putinove vazale. Torej so norci, ki provocirajo jedrsko vojno, vsega spoštovanja vredni misleci?

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi. Je član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.