Šele dve leti po tem, ko je Slovenija fiskalno pravilo zapisala v ustavo, so poslanci uspeli izglasovati zakon, s katerim bo mogoče ustavno določilo izvajati v praksi.

Zakon je bil sprejet po burni razpravi: 62 poslancev je glasovalo za, sedem jih je bilo proti.

Proti zakonu so glasovali poslanci Združene levice in poslanec SD-ja, Janko Veber:"Na nemško- francoskem vlaku bomo le še eno poleno, ki ga bodo skurili", je dejal.

Za sprejetje zakona je bilo potrebno zbrati dvotretjinsko večino, tako da so bili sedeži v parlamentu polno zasedeni - predvsem s poslanci koalicije.  

Mramor: Sprejetje fiskalnega zakona velik korak k zdravim javnim financam

To po Mramorjevih besedah pomeni, da bodo javne finance omogočile perspektivo za mlade in na drugi strani socialno varnost na dolgi rok za nas vse.

Mramor je zelo vesel, kot je dejal v izjavi novinarjem po seji DZ, da se je sprejetje zakona zgodilo ravno zdaj, ker v ponedeljek začnejo razpravo na evroskupini in v torek na svetu finančnih ministrov EU o tem, kako izpolnjujemo svoje zaveze glede skupnega delovanja EU. "V luči Grčije je sedaj ključno, da se pokaže, da je EU trdna in vsi spoštujemo pravila, posebno o fiskalni vzdržnosti," je pojasnil minister.

Ker smo bili po njegovih besedah do zdaj država, ki edina še ni prenesla teh direktiv in fiskalnega pakta v svoj pravni red, bo zdaj lahko "mirnega srca odšel na sejo in povedal, da smo mi tudi to naredili".

Fiskalni svet bo znan jeseni

Najpomebnejša določba zakona je določba, ki omejuje trošenje v času blaginje in v času recesije.

Pomembna novost je tudi fiskalni svet, ki bo bdel nad izvrševanjem proračunske politike.V njem bodo trije strokovnjaki, njihova imena pa naj bi bila znana jeseni. 

V predlaganem zakonu  še piše, da bo fiskalni svet samostojen in neodvisen državni organ (kot na primer računsko sodišče), sestavljen iz treh članov.

Za dobo petih let ga bo imenovala vlada, finančne strokovnjake v njem pa bo na koncu potrjeval državni zbor z dvotretjinsko večino

Saga o fiskalnem pravilu

december 2011 - Da bi preprečili nove dolžniške krize in potem ko zaradi nasprotovanja Velike Britanije ni bilo moč doseči dogovora o spremembah temeljnih evropskih pogodb, so se voditelji EU dogovorili za sprejetje medvladne fiskalne pogodbe, ki bi med drugim zaostrila proračunsko disciplino.

2. marec 2012 - Voditelji unije, med njimi takratni slovenski premier Janez Janša, so podpisali pogodbo o fiskalnem paktu. Ključni del pogodbe je fiskalno pravilo, ki določa, da morajo biti državni proračuni uravnoteženi ali v presežku in da torej strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda. DZ je pogodbo o fiskalnem paktu ratificiral 19. 4.

20. marec 2012 - Ustavna komisija DZ je sklenila, naj DZ začne postopek za spremembo 148. člena ustave za vnos fiskalnega pravila o uravnoteženem proračunu. Pri tem so se strokovnjaki odločili, da bo ustavno določilo zapisano ohlapno, podrobnosti pa bodo opredeljene v izvedbenem zakonu. Predsedniki parlamentarnih strank so pogovore o tem začeli 10. 4., a je premier Janez Janša 23. 4. ugotovil, da predlog nima potrebnega dvotretjinskega soglasja. Podobno se je zgodilo 26. 6.

19. julij 2012 - Politični vrh je odločil, da bo DZ o predlogu vnosa fiskalnega pravila v ustavo razpravljal septembra. S tem se je končala politična negotovost, saj je premier Janez Janša namignil na možnost vezave zaupnice na odločanje o tem vprašanju. Tudi jeseni pa dogovora o vnosu fiskalnega pravila v ustavo ni bilo.

januar 2013 - Medvladna pogodba o fiskalnem paktu je začela veljati, z določilom, da morajo podpisnice v letu dni v zakonodajo prenesti fiskalno pravilo.

maj - Parlamentarni vrh je po številnih nesoglasjih in zapletih le dosegel dogovor o podpori zapisu fiskalnega pravila v ustavo, istočasno pa tudi o podpori ustavnih sprememb na področju referenduma.

maj 2013 - DZ je z dvotretjinsko večino potrdil vnos fiskalnega pravila v ustavo. V skladu s spremenjenim 148. členom ustave morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku. Določa tudi, da bo fiskalno pravilo uveljavljeno z letom 2015.

april 2014 - V SDS so napovedali predlog ustavne obtožbe zoper takratno premierko Alenko Bratušek, če ne bo odstopila. Njihov glavni očitek je bil, da vlada zamuja z izvedbenim zakonom o fiskalnem pravilu ter s tem krši ustavno ureditev. Nato so v parlamentarni postopek vložili lasten predlog izvedbenega zakona.

junij 2014 - DZ je zavrnil predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, ki ga je predlagala SDS.

 2014 - Vlada Mira Cerarja je predstavila svoj predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu, sledil pa je dolgotrajen proces usklajevanja določil s parlamentarnimi strankami.

julij 2015 - V DZ je napovedano glasovanje o podpori izvedbenemu zakonu o fiskalnem pravilu. Za potrditev zakona je potrebna dvotretjinska večina, ki pa je po napovedi opozicijskih SDS in ZL, da zakona ne bosta podprli, težko dosegljiva. NSi je napovedala podporo zakonu, nujna pa je tudi podpora ZaAB.

dezurni@zurnal24.si