Sodišče EU je danes v Luksemburgu objavilo mnenje generalne pravobranilke v primeru tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013. Mnenje za sodišče ni zavezujoče.

V sklepnih predlogih na 21 straneh pravobranilka navaja, da Slovenija s tem, ko so slovenski organi kazenskega pregona julija 2016 zasegli komunikacijo in elektronsko dokumentacijo v prostorih Banke Slovenije, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 22 v povezavi s členom 18 protokola 7 o privilegijih in imunitetah EU.

Izpostavlja tudi, da s tem, ko Slovenija po zasegu ECB ni niti omogočila opredelitve dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, niti utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti vrnila preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB, ni izpolnila obveznosti iz člena 18 protokola 7.

Sloveniji se naloži plačilo stroškov, ECB nosi svoje stroške, še piše v sklepnih predlogih.

Janša je sredi junija pisal predsednici Evropske komisije in preverjal možnosti za poravnavo, torej umik tožbe proti Sloveniji. 

Ministrica: To še ni ne zmaga ne poraz

Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je ocenila, da danes objavljenega mnenja pravobranilke na Sodišču EU, da je Slovenija kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov ECB, "ne smemo šteti ne kot zmago ali poraz, saj gre za precedenčen primer, s katerim bo sodišče prvič postavilo enotno prakso za vse evropske države".

Ministrica je v izjavi za medije pred sejo odbora DZ za pravosodje dejala, da ministrstvo stališča pravobranilke uradno še ni prejelo, zato ga podrobneje ne more komentirati, saj ga mora najprej preučiti, ker da gre "nedvomno za izjemno obširen in podroben dokument".

Izpostavila je stališče ministrstva, da so "v skladu s pravno državo tožilec in vlada dolžni spoštovati odločitve naših sodišč". Odločitev Sodišča EU bo v vsakem primeru precedenčna, saj bo prvič zares pojasnjeno, kateri so tisti privilegiji in imunitete, ki jih imajo institucije EU.

Na vprašanje, ali premier Janez Janša ni bil uspešen, ko se je v pismu predsednici komisije Ursuli von der Leyen pozanimal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi, ni odgovorila. Dejala je le, da sodni postopek teče neodvisno do konca, stranke pa imajo na razpolago tudi druga pravna sredstva.

Sodišče EU sicer pri svojem odločanju ni vezano na mnenje pravobranilke. "Seveda pa ne poznam samega kazenskega postopka in dokazne vrednosti arhivov, to pozna državni tožilec, ne glede na izid pa bomo končno vedeli, kaj se šteje za arhive EU, saj doslej to ni bilo popolnoma jasno," je dodala ministrica.

Mnenje pravobranilke se nanaša na tožbo Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016, povezano s sanacijo bank konec leta 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

V Banki Slovenije so za STA pojasnili, da niso stranka v postopku tožbe, saj ta poteka med državo in Evropsko komisijo, zato postopka v posameznih korakih do končne odločitve sodišča ne morejo komentirati.

Prav tako zadeve, kot so sporočili STA, v tej fazi še ne bo komentiralo vrhovno državno tožilstvo.

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, slovenskim organom očita, da so z obsežno hišno preiskavo in zasegom v prostorih Banke Slovenije brez dovoljenja ECB kršili nedotakljivost arhivov ECB, ki jo zagotavlja protokol o privilegijih in imunitetah EU. Slovenski organi sicer menijo, da je ta očitek nedopusten poseg v povsem nacionalni predkazenski postopek.

dezurni@zurnal24.si