Sindikati pri nas trdijo, da ste bonitetne agencije krive za finančno in gospodarsko krizo. Se strinjate s to oceno?
Razumem očitke glede mnenj o določenih segmentih obveznic na ameriškem nepremičninskem trgu, pri katerih so bili rezultati izven okvirov, ki so jih analitiki takrat pričakovali. Sicer pa se naše ocene obnašajo po pričakovanju. Pri ocenah držav, pri katerih sodelujem, so se težave pojavile zaradi posameznih neravnotežij v obdobju pred krizo, naj bo to nepremičninski balon v Španiji ali na Irskem ali pa nekonkurenčnost gospodarstva na Portugalskem in v Grčiji, povezana tudi s prevelikimi izdatki države. Ratingi so mnenje o prihodnji kreditni sposobnosti države. Znotraj Evrope so se bistveno znižali le ratingi držav Portugalske, Grčije, Irske, sicer pa ni prišlo do bistvenih premikov. Do krize je prišlo zaradi teh neravnotežij in neustreznih gospodarskih politik, ne pa zaradi bonitetnih agencij.

Če se trendi v Sloveniji ne obrnejo, kako hitro bi lahko to znižalo bonitetno oceno države? Nekateri ocenjujejo, da v pol do enega leta.
Res je, decembra lani smo rating postavili na negativni obet; to pomeni, da bi lahko v roku dveh let znižali boniteto. Glede na to, da še ni prišlo do ukrepov, ki bi izboljšali javnofinančni položaj v državi, bi lahko ob nadaljnjem zavlačevanju ukrepov do tega prišlo bistveno pred iztekom tega dvoletnega roka.

Kaj najbolj ogroža boniteto?
Zavlačevanje pri sprejemanju ustreznih reform ali ukrepov, naj bodo to ukrepi reform za večjo gospodarsko rast, za vdržnost javnih financ, kot je pokojninski sistem, socialna varnost, ali pa zniževanje javnofinančnih tveganj zaradi podjetij v državni lasti, ki potrebujejo dodatna sredstva za dokapitalizacije ...

Koliko bi znižanje bonitete podražilo posojila za državo Slovenijo?
Povsem enoznačne povezave ni, včasih sprememba ratinga ne spremeni obrestne mere, saj je mogoče trg tak dogodek že predvidel in ga vključil v ceno. Analiza IMF iz oktobra lani kaže, da na obrestno mero bolj vpliva sprememba obeta – ali pride iz stabilnega na pozitivnega ali na negativnega – kot pa samo zvišanje ali znižanje ratinga. Že sama napoved premika je torej lahko dovolj, da se premaknejo stroški zadolževanja, ni pa nujno.

Kaj ima povprečen Slovenec od tega, če ima Slovenija dobro bonitete?
Če finančni trgi ocenijo, da je država kreditno sposobna, ji bodo dali denar po ugodnejših pogojih, prav tako njenim bankam, te pa prebivalstvu. Domača banka najema posojila na mednarodnih trgih. Kakršnokoli povišanje cen zadolževanja za državo največkrat pomeni tudi višje stroške zadolževanja za banke, to pa pripelje do oteževanja zadolževanja gospodarstva in prebivalstva.

Koliko časa še imamo pred grškim scenarijem?
Slovenija ima trenutno bistveno boljše kazalnike, nižji primanjkljaj in dolg, tudi obeti za rast so višji. Če pa pride še do nadaljnjega zavlačevanja, se znižuje potencial rasti, grškega scenarija pa ne pričakujemo.

Ali predčasne volitve lahko vplivajo na bonitetno oceno, glede na to, da je vlada zdaj v krču?
Če bi prišlo do situacije, v kateri vlada ni sposobna ukrepati, bi neizvedba ukrepov lahko znižala bonitetno oceno. Same predčasne volitve pa ne vplivajo na bonitetno oceno, pomembne so vladne politike, ne pa politiki. Pravzaprav tudi prejšnja vlada ni sprejela nobenih reform, ki bi zvišale potencialno rast ali strukturno okrepile javne finance. Slovenija zaostaja z jasnimi ukrepi že vsaj od leta 2005.

Bodo potrebni odpisi posojil Grčiji, ki jih je dala tudi Slovenija?
Menimo, da je možnost za prestrukturiranje dolga 50-odstotna. V tem primeru bi Grčija razglasila plačilno nesposobnost. V tem primeru bi najprej prišlo do zamika odplačilnih rokov, v drugi fazi pa bi lahko prišlo od odpisa dolgov, ki bi lahko prizadel zasebne in tudi uradne upnike, to pa so države članice evroobmočja. Pričakujemo načrt dodatne finančne pomoči, ali bo to neposredno vplačevanje prek skupnega računa EU ali pa prek fonda za finančno stabilnost. V tem primeru bi bilo najbrž potrebno dati nove garancije za tako financiranje grške pomoči.

Že pred časom se je govorilo o možnosti izstopa Grčije iz evra. Je to še v igri?
Možnosti za izstop Grčije iz evroobmočja ne predvidevamo, tudi če pride do razglasitve plačilne nesposobnosti. Če pa bi prišlo tudi do finančne krize, ki bi prizadela banke, bi se lahko v Grčiji pojavile ideje za izstop. Izstopa evropske pogodbe ne predvidevajo, ni nikakršne zakonodaje, ki bi to predvidevala; mislim, da bi bilo že špekulirati o tem zelo slabo za Grčijo.

Bi bilo v primeru tega scenarija treba Grčiji dolgove odpisati?
Trenutno ima status prednostnega upnika le Mednarodni denarni sklad, drugi upniki tega statusa nimajo.

Bi sprejetje pokojninske reforme zadovoljilo bonitetne agencije?
Pokojninska reforma ni namenjena bonitetnim agencijam, ampak zagotavljanju vzdržnosti javnih financ v Sloveniji. Tudi vladne politike morajo biti v prvi vrsti namenjene izboljševanju blaginje, višji gospodarski rasti, ne pa bonitetnim agencijam. To pa so politike, ki tudi ohranjajo bonitetno oceno.

Okrevali smo manj kot Nemčija. Zakaj?
To gre delno na račun izgube konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Podjetja, ki izvažajo, se soočajo s konkurenco iz Češke, Slovaške, Avstrije ... Če niso konkurenčna, pride do znižanja rasti izvoza. To se brez reform ne bo spremenilo, ampak bo vedno slabše. To smo opazili v številnih državah evroobmočja. Lep primer so države, ki so zdaj v največji krizi. Portugalska ni uspela sprejeti nikakršnih ukrepov v zadnjih 10 letih, Grčija je v zadnjem letu naredila več kot prej v 30 letih.

Gledano iz Madrida – kaj vas najbolj zbode, ko berete novice iz domovine?
Zavlačevanje s potrebnimi ukrepi.

Kako nepremičninski trg, pa serija stečajev, tudi SCT, vplivajo na boniteto Slovenije?
Le posredno prek dogajanja v bankah. Če bi stečaji in neprodana stanovanja bremenila bilance bank, da bi te potrebovale dodaten kapital s strani lastnika, bi to pomenilo strošek za lastnika, naj bo to država ali tuja banka. Če gre za državo, jo upoštevamo pri analizi bonitete države, če pa je privatni lastnik, pa ne, ne glede na to, ali je domači ali tuj.

Ali je kakšna bonitetna hiša že odgovarjala za napačne ocene, saj se navadno izgovarjajo, da gre le za mnenja?
Bonitetne agencije so regulirane s strani institucij, ki urejajo trg vrednostnih papirjev, tako v EU kot v ZDA. Če pride do nepravilnosti, lahko te ustanove ustrezno ukrepajo. Kot rečeno, pa so ocene mnenja in ne nasveti, se pa obnašajo skladno z našimi predvidevanji.