Slovenija pred Evropskim sodiščem

Foto: Žurnal24 Hrvaški zaradi slovenske blokade pogajanj z EU grozi padec kreditnega ratinga.
Veliki senat Evropskega sodišča v Strasbourgu bo obravnaval tožbo treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji.
Oglej si celoten članek

Hrvaški varčevalci so zahtevali presojo razsodbe. © BOBO

 
Sodišče je namreč ugodilo zahtevi odvetnika tožnikov Milivoja Žugića po presoji razsodbe, s katero je sodišče novembra lani tožbo zavrglo, ker sta bila dva tožnika v celoti poplačana, ena tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem.

Slovenija pričakuje, da bodo sodniki, ki odločitve danes še ne bodo sprejeli, razsodbo potrdili.

Na obravnavi, ki se bo začela ob 9. uri, bo v primeru "Kovačić in drugi proti Sloveniji " predlagala, naj sodišče razglasi pritožbe za neutemeljene.

Ob generalnem državnem pravobranilcu Lucijanu Bembiču bodo Slovenijo na obravnavi zastopali odvetniki odvetniške družbe Cleary, Gotlieb, Steen & Hamilton iz Pariza.

Kot osebe, "ki poznajo posamezne podrobnosti v zvezi s potekom poslovanja glavne podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu, procesom razpada nekdanje SFRJ ter posledicami razpada države za delovanje bank in podružnice v Zagrebu" , se bodo obravnave iz Slovenije udeležili še visoki predstavnik za nasledstvo Miha Pogačnik , namestnik guvernerja Banke Slovenije Andrej Rant , direktorica sklada za nasledstvo Andreja Kert in predsednik uprave Ljubljanske banke Borut Ožura .

Trije varčevalci podružnice LB Zagreb so leta 1998 tožili Slovenijo zaradi kršitve pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Sodišče je 6. novembra lani tožbo zavrglo, ker sta bila Ivo Kovačić in Marjan Mrkonjić v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje LB v Osijeku. Tretja tožnica Dolores Golubović pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem.

Slovenija je sicer v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije, in pričakuje, da bo po enakem načelu ravnala tudi Hrvaška. Slovenija tudi vztraja, da je treba to vprašanje rešiti v skladu s sporazumom o nasledstvu nekdanje SFRJ, torej na pogajanjih v sklopu Banke za mednarodne poravnave v Baslu, kot to določa 7. člen priloge sporazuma C.
Obišči žurnal24.si

Komentarjev 0

Napišite prvi komentar!

Pri tem članku še ni komentarjev. Začnite debato!

Več novic

Zurnal24.si uporablja piškotke z namenom zagotavljanja boljše uporabniške izkušnje, funkcionalnosti in prikaza oglasnih sistemov, zaradi katerih je naša storitev brezplačna in je brez piškotkov ne bi mogli omogočati. Če boste nadaljevali brskanje po spletnem mestu zurnal24.si, sklepamo, da se z uporabo piškotkov strinjate. Za nadaljevanje uporabe spletnega mesta zurnal24.si kliknite na "Strinjam se". Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v svojem spletnem brskalniku. Več o tem si lahko preberete tukaj.