V predlogu načrta za okrevanje in odpornost bo glavni cilj digitalna preobrazba in vlaganja v okoljsko, prometno, energetsko, izobraževalno, zdravstveno, socialno in drugo infrastrukturo, je danes pojasnil Zvonko Černač, minister brez resorja, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Osredotočili so se na projekte, ki so uresničljivi do konca leta 2026.

Slovenija bo v prvi fazi koristila nepovratna sredstva v višini 1,8 milijarde evrov in nekaj manj kot 0,7 milijarde evrov posojil (skupno je na voljo preko 3 milijarde sredstev). Černač je dejal, da niso izkoristili vseh možnih posojil zato, ker ne vedo, pod kakšnimi pogoji bodo sploh na voljo. "Slovenija se trenutno glede na ugodno bonitetno oceno zadolžuje po negativni obrestni meri," je pojasnil - zato ni nujno, da bi bilo posojilo v okviru EK ugodnejše. Je pa možno, da si države članice do avgusta 2023 premislijo in zaprosijo za dodatna sredstva.

Izvedbo ukrepov, ki jih ne bo mogoče financirati iz sklada za okrevanje, pa bodo financirali iz večletnega okvirja sedanje finančne perspektive, kjer je na voljo še 1,4 milijarde sredstev.

Foto: Vlada RS Načrt za okrevanje in odpornost
  
Dokument je, kot je povedal Černač, nastajal skoraj leto dni, razdeljen pa je na 4 prioritetna področja (pametna in trajnostna Slovenija, zelena Slovenija, odgovorna Slovenija in digitalna Slovenija) ter 16 komponent. Največ sredstev, več kot milijardo evrov, bo namenjenih zelenemu prehodu. Ob tem je minister še posebej poudaril skrb za vodo, ki jo je po njegovem "treba varovati s konkretnimi ukrepi, zapisi v ustavo in referendumi ne pomagajo" - zato bodo med drugim zgradili dodatne kanalizacijske sisteme, saj v številnih naseljih odpadne vode še vedno odtekajo v podtalnico.

Poleg tega Slovenija po njegovih besedah zelo zaostaja na področju modernizacije železniške infrastrukture, zato so temu namenili poseben pomen, pomemben del načrta pa predstavljajo tudi investicije za dvig produktivnosti.

Foto: Vlada RS Načrt za okrevanje in odpornost

Nekaj sprememb pa je že na poti, je dodal minister – zakon o demografskem skladu, pripravlja se tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.

Dokument je v prvi vrsti reformni, je nadaljevala državna sekretarka v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs. Pričakujejo sprejem zakonodaje in druge sistemske spremembe na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, "imamo tudi nastavke za spremembo pokojninske zakonodaje, predvidevamo spremembo raziskovalne in inovacijske zakonodaje, zakonodaje na področju spodbujanja naložb, trga dela, obnovljivih vrov energije, trajnostne mobilnosti in na drugih področjih". 

Evropska komisija poleg tega zahteva, da se vzpostavi učinkovit in trasparenten sistem nadzora nad porabo teh sredstev, zato so včeraj s sklepi vlade ustanovili nadzorne organe v okviru ministrstva za finance.

dezurni@zurnal24.si