Kabinet se je s tem odzval na vest agencije Reuters, katere naslov pravi, da je slovenska premierka dejala, da je pomoč za banke možnost (v angleškem jeziku Slovenia PM says aid for banks a possibility).

Reuters v uvodu nato piše, da je slovenska premierka danes prvič doslej dejala, da je govorila o "možnosti" mednarodne pomoči bankam, kar da je dodaten znak, da se država morda počasi približuje k temu, da proti koncu letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta zaprosi za pomoč.
Bratuškova je po navedbah kabineta obenem poudarila, da stresni testi še niso končani "in da se bomo o naslednjih korakih odločili, ko bomo rezultate stresnih testov poznali in da okoli tega niso potrebne nobene špekulacije".

Koliko je slabih terjatev, bomo vedeli, ko bodo testi končani, nadaljujejo v kabinetu in dodajajo, da pa so vsekakor številke, s katerimi v članku špekulira Reuters, popolnoma brez realne osnove. Po navedbah agencije se slovenske banke soočajo z okrog 7,5 milijarde evrov slabih posojil.

"Slovenija nam pravi, da ne potrebuje pomoči"

Direktor evropskega Stalnega reševalnega sklada (ESM) Klaus Regling pa je v danes objavljenem pogovoru za ameriški časnik Wall Street Journal povedal, da jim slovenska vlada zaenkrat pravi, da ne potrebuje nujne finančne pomoči.

"Vemo, da so že zaprli dve majhni banki. Vemo, da bi dve od njihovih večjih bank lahko imeli nekaj potreb po financiranju, vendar pa nam vlada zaenkrat pravi, da lahko za to poskrbijo. Lahko so izdali obveznice na trgih," je povedal Regling.

Na temu sledečo navedbo časnika, češ da so doslej vse države, ki so zaprosile za pomoč, pred tem trdile, da je ne potrebujejo, to pa je nato vodilo v občutno slabše razmere, kot bi sicer lahko bile, je Regling odgovoril, da bi vlada morala najbolje vedeti.

Pritrdil je sicer temu, da države pridejo po pomoč šele, ko ne vidijo več nobene druge alternative. "Vendar pa je to tudi v redu, izredno financiranje je točno to, na kar nakazujejo te besede - izredno financiranje. Države bi torej zanj morale zaprositi le, ko je to res treba, saj to črpa vire drugih držav."

Vlade s pomočjo izgubijo del vpliva

Vlade seveda tega po njegovih pojasnilih ne želijo početi, kar kažejo tudi izkušnje Mednarodnega denarnega sklada (IMF). S tem namreč izgubijo del svojega vpliva. "Zato je razumljivo, da to storijo pozno, in s tem tudi ni nič narobe," je dejal.

Slovenija gre sicer po besedah Reglinga tako kot vse druge države skozi proces pregleda kakovosti premoženja bank, opravljeni bodo stresni testi in po tem bo slika jasnejša.
Pri tem je na vprašanja časnika o pregledu s strani slovenskih institucij dejal, da še ne pozna nobenih podrobnosti, glede tega, da je v Sloveniji v teku oblikovanje scenarijev pa je dejal: "Očitno delajo nekaj, preden ECB izvede svoje redne postopke, vendar ponavljam, da ne poznam nobenih podrobnosti."

Predsednica vlade Alenka Bratušek je sicer danes pojasnila, da se vlada z Banko Slovenije pogovarja tudi o možnosti, da bodo rezultati stresnih testov bank slabši, kot se pričakuje. A gre le za pogovore in špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM, niso potrebne, je zagotovila.