Slovenske oblasti so sicer sprejele niz ukrepov v boju proti trgovini z ljudmi in za osveščanje o tem problemu, vendar bi morale posvetiti še več pozornosti trgovini z ljudmi z namenom izkoriščanja na trgu dela, trgovini z otroki in ljudmi iz ranljivih skupin, vključno z Romi, ter trgovini z ljudmi znotraj Slovenije, ugotavlja skupina strokovnjakov Sveta Evrope.

Slovenske oblasti izrecno opozarjajo na potrebo po okrepitvi prizadevanj za odvračanje od povpraševanja po storitvah žrtev trgovine z ljudmi.

Nobena žrtev ni prišla do odškodnine

Opozarjajo tudi na pomanjkljivosti v procesu identifikacije žrtev, predvsem otrok. Slovenske oblasti bi morale okrepiti sodelovanje pristojnih organov v tem procesu z vzpostavitvijo jasnega nacionalnega mehanizma za naznanitev ter jasno opredelitvijo vlog odgovornih za stik z žrtvami trgovine z ljudmi. Organi pregona, socialni delavci, inšpektorji na trgu dela in drugi odgovorni bi morali biti dejavnejši, pozivajo strokovnjaki.

Prav tako bi morale slovenske oblasti zagotoviti, da dostop žrtev trgovine z ljudmi do pomoči ni odvisen od njihovega sodelovanja v preiskavah in kazenskih postopkih, ter vsem žrtvam omogočiti, da izkoristijo pravico do pridobitve dovoljenja za bivanje.

Strokovnjaki v poročilu tudi izpostavljajo dejstvo, da kljub pravnim možnostim za odškodnino v Sloveniji nobena žrtev trgovine z ljudmi doslej ni dobila odškodnine. Zato slovenske oblasti pozivajo, naj poskrbijo za dostop žrtev do odškodnine z zagotovitvijo pravne pomoči in razširitvijo področja uporabe zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

Poleg tega bi morale slovenske oblasti zagotoviti možnost nekaznovanja žrtev trgovine z ljudmi, vpletenih v nezakonite dejavnosti, če so bile v to prisiljene, in sicer z uvedbo določila o nekaznovanju žrtev trgovine z ljudmi ali z uvedbo ustreznih smernic za državne tožilce.

Slovenija je sicer po podatkih slovenskih oblasti, ki jih navajajo avtorji poročila, predvsem ciljna in prehodna država trgovine z ljudmi, precej manj država izvora. Glavne države izvora so Romunija, Madžarska, Ukrajina in Dominikanska republika.

Žrtve predvsem ženske

V letu 2010 je bilo v Sloveniji uradno identificiranih 33 žrtev trgovine z ljudmi, v letu 2011 jih je bilo 21, leta 2012 štiri, v prvem polletju lanskega leta pa 32.

V letu 2011 je bilo med identificiranimi žrtvami osem Slovenk, ki so bile žrtve trgovine z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja znotraj Slovenije, zato tudi poziv slovenskim oblastem, naj več pozornosti posvetijo trgovini z ljudmi znotraj države.

Večina žrtev je spolno izkoriščanih žensk. Pet moških so identificirali kot žrtve z namenom izkoriščanja na trgu dela, dva otroka pa kot žrtvi trgovine z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja.

Strokovnjaki Sveta Evrope opozarjajo, da omenjene številke ne odražajo nujno dejanske razsežnosti problema v Sloveniji.

Po navedbah slovenskih oblasti, ki jih navajajo strokovnjaki v poročilu, je postala identifikacija žrtev v minulih letih težja kot prej, ker trgovci z ljudmi pod pretvezo zaposlovanja uporabljajo nenasilne metode za nadzor žrtev, na primer z zavajanjem in z dolžniškim razmerjem, tako da se žrtve same ne dojemajo kot žrtve.