"Nemogoče je napovedati, kdaj kje in koliko migrantov bo prišlo v našo državo," pravi državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki zagotavlja, da na sprejem povečenaga števila potekajo intenzivne priprave. Na porast migrantov je Slovenija pripravljena z akcijskim načrtom, ni pa jasno, kako bi ukrepali ob dnevnem množičnem dotoku migrantov.

"Vseh težav ni mogoče predvideti"

"Najbolj organizirane države imajo ob številu, ki smo mu priča, težave. Vseh okoliščin ni mogoče predvideti," pravi Šefic. Ministrstvo za notranje zadeve je danes zaradi številnih vprašanj novinarjev glede pripravljenosti ob morebitnem množičnem prihodu beguncev v Slovenijo sklicalo novinarsko konferenco, na kateri pa ni bilo ministrice Vesne Györkös Žnidar. 

Vlada je sredi julija sprejela kontingentni načrt Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe pri povečanem številu prosilcev za mednarodno zaščito. Načrt ima tri faze, prva se bo aktivirala, ko bo v Slovenijo prišlo do 280 oseb, kar po besedah Šefica pomeni, da MNZ oskrbo beguncev oblada samo. Uporabili bodo torej azilni dom in integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru.

Tri faze akcijskega načrta

Druga faza bo aktivirana, ko bo v Slovenijo prišlo do 500 oseb, ki jih bodo namestili začasnih nastanitvenih kapacitetah MNZ in policije na lokacijah samskega doma na Kotnikovi ulici v Ljubljani in počitniškega doma Debeli rtič, ki lahko skupaj sprejmejo 220 ljudi.

Če bo v Slovenijo prošlo nad 500 beguncev, bo aktivirana tretja faza kontingentnega načrta. Takrat bo vodenje kordinacije povezane z begunci prevzela posebna medresorska skupina, ki jo bo vodil vladni svetovalec za nacionalno varnost Franci Povše, v njej pa bodo vsi ključni ministri.

Aktivirali bodo začasne nastanitvene kapacitete za nujne primere v lasti vseh ministrstev in ostalih državnih organov, najprej obrambnega ministrstva in uprave za zaščito in reševanje, na primer vojaški kompleks v Logatcu, sicer namenjen začasni namestitvi evakuiranih prebivalcev ob naravnih in drugih nesrečah.

V skrajnem primeru v šotore in kontejnerje

Katere kapacitete bodo zapolnjene v kateri fazi še ni natančno določeno:"V roku tedna, deset dni bomo bolj jasno določili, katere lokacije so najbolj primerne, oziroma kdaj bo kateri objekt aktiviran. Moramo še natančno ugotoviti primernost lokacij, približujeta se jesen in zima in glede tega je Slovenija v nekoliko težji situaciji kot države, kjer se begunci trenutno nahajajo," pravi Šefic, ki meni, da jih prihod beguncev ne bo prehitel. Šele po tem, ko bodo določili katere lokacije so primerne, bodo o tem obvestili lokalne skupnosti.

"Število migrantov je neomejeno"

"Število migrantov na katere se pripravljamo, ni omejeno na 900. To število je na nek način neomejeno, številka 900 pa je bila uporabljena v simulacijah v katerih smo predvidevali rast stroškov. Slovenija tudi ne bo zaprla meje meje s Hrvaško, ki je Schengenska meja, oziroma zunanja evropska meja. Ravnati se moramo po skupnih dogovorih. To kar je drugje možno, v Sloveniji ni," pravi Šefic. O zapiranju meje naj bi razmišljali Italija in Avstrija.

"Koliko ljudi bo zaprosilo za azil ali zgolj želelo nadaljevati pot, je ta trenutek težko oceniti. Po zdaj znanih podatkih iščejo najkrajšo pot predvsem do Nemčije, Švedske, Finske. Do konca avgusta, ko bo postavljena meja na Madžarskli meji, bo najkrajša pot potekala preko Madžarske."

Zaradi neodzivnosti vlade odprto pismo Cerarju

"Nikoli nismo in ne bomo kriminalizirali beguncev, ki bežijo iz vojnih območij, moramo pa opozoriti na možnost zlorab teh ljudi, ki se dogajajo," še pravi Šefic. V šestih nevladnih organizacijah so namreč danes naslovili odprto pismo premierju Miru Cerarju. Ogorčeni so nad medlim odzivom slovenske vlade na predlog EU glede števila beguncev, ki bi prišli k nam, ter zaskrbljeni nad nenehnim poudarjanjem varnostnega vidika, ki po njihovem mnenju neupravičeno kriminalizira begunce in vzbuja predsodke.