V Evropskem parlamentu v Strasbourgu je ob 20. obletnici širitve med katero je članica Unije postala Slovenija, potekala slovesnost, ki se je udeležil tudi nekdanji slovenski premier Tone Rop, zdaj podpredsednik Evropske investicijske banke. Na vprašanje, kaj je največji simbol EU v Sloveniji, je Rop spomnil na lanske katastrofalne poplave. "Slovenija je bila doživela solidarnost Evropske unije, to je pomemben simbol," je dejal Rop. 

Od desetih držav je Slovenija napredovala najmanj

Rop je pred dvema destletjema v Atenah podpisal pristopno izjavo skupaj s predsednikom države Janezom Drnovškom in zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom. Z vstopom v EU je Slovenija je izpolnila enega od ključnih strateških ciljev, ki si ga je zastavila po osamosvojitvi. Istega leta se je Slovenija priključila tudi Natu. Poleg nje so v EU takrat vstopili še Ciper, Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Malta, Poljska in Slovaška. To je bila največja širitev povezave, tako po številu ljudi kot držav, zato je bila poimenovana kar veliki pok.

Od desetih držav, ki so se pred dvema desetletjema pridružile Uniji, je Slovenija napredovala najmanj. Ob vstopu v Unijo je Slovenija dosegala 88 odstotkov povprečne razvitosti EU, merjene z bruto domačim proizvodom (BDP) na prebivalca, v dveh desetletjih pa je ta razkorak zmanjšala le za tri odstotne točke. Češka in Slovenija zdaj dosegata 91 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, s tem, da je bila Češka ob vstopu na 75 odstotkih povprečja EU. 

Slovenija se je poravnala s Češko, ki je štartala bistveno nižje 

Po podatkih Eurostata države Poljska, Madžarska in Češka, ki so startale s komaj šestdesetimi odstotki povprečne razvitosti, zdaj dosegajo 80 odstotkov, 76 in 73 odstotkov povprečne razvitosti EU, kar pomeni, da se je Poljska, odkrar je članica, dvignila za 16 odstotnih točk. Litva, Estonija in Latvija, ki so štartale pri komaj 50 odstotkih povprečja, so napredovale še hitreje in zdaj dosegajo 90, 80 in 70 odstotkov povprečne razvitosti. 

 "Povprečna razvitost Slovenije med deseterico takratnih novink je bila v izhodiščnem letu največja, koristi od članstva pa so praviloma večje za države z večjim zaostankom v razvitosti," pravi analitik Bojan Ivanc iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). 

Tudi na Umarju opozorjajo, da je Slovenija pred vstopom dosegala primerljivo ekonomsko dinamiko kot njene konkurentke, v desetletju pred vstopom je denimo po BDP na prebivalca napredovala za 11 odstotnih točk. Po vstopu pa so tako višegrajske in še posebej baltske države uspele rasti precej hitreje. Resda so bile deležne še obilnejših podpor raznih skladov EU, a je tudi Slovenija prejela več milijard evrov iz naslova kohezijske politike, ki je namenjena prav spodbujanju pametne, zelene in vključujoče rasti.

"Nacionalne vire smo usmerjali v porabo!"

Ob vseh teh dodatnih evropskih sredstvih se jim zdi skoraj neverjetno, da je Slovenija vlaganja v stroje in opremo, IKT ter raziskave in razvoj v zadnjih 20 letih zmanjšala. "Ne le, da nismo dovolj stavili na ključne dejavnike gospodarske rasti in produktivnosti in torej povečali teh vlaganj. Nasprotno - uspeli smo jih celo zmanjšati, kar v vidu prilivov iz naslova EU lahko pomeni le, da smo preostale nacionalne vire za investiranje bodisi zmanjšali bodisi preusmerili na druga področja, še posebej porabo," opozarjajo na Umarju.

Glede na mediano razvitosti desetih držav, ki so se pridružile EU pred 20 leti, je bila Slovenija v letu 2003 po razvitosti, ki jo merimo z BDP na prebivalca po kupni moči, dve tretjini nad njo. Do leta 2022, ko so na voljo zadnji dosegljivi podatki, se je ta presežek skrčil le še na šestino.

"Preostale države vodile boljšo gospodarsko politiko!"

"Preostale države članice EU so tako bolje izkoristile svoje članstvo v EU oziroma so vodile boljšo gospodarsko politiko," je povzel Ivanc. Kupna moč na prebivalca se je v tem času najbolj okrepila v Romuniji, in sicer v povprečju za osem odstotkov na leto, najmanj pa v Sloveniji (za 3,3 odstotka).

Delno so bili nekateri ukrepi sicer pogojeni tudi z zunanjimi dejavniki, na primer globalno finančno in gospodarsko krizo, so spomnili na Umarju. Vseeno se je po njihovem mnenju težko znebiti vtisa, da je imela Slovenija pred vstopom zelo jasno začrtano smer, ki jo je tudi smiselno in preudarno zasledovala s sprejemanjem strateško premišljenih ukrepov, nato pa je po vstopu v EU, še posebej pa po izbruhu finančne in gospodarske krize, izstopila iz skupine razvojno progresivnih držav. "Kot da bi izgubila samozavest, da je lahko ena od vodilnih držav," so zapisali.

V 20 letih članstva smo od EU prejeli skupaj 13,5 milijarde evrov evropskih sredstev, vplačali pa smo 8,7 milijarde evrov. Neposredna ekonomska korist iz naslova neto evropskih sredstev je tako znašala v tem obdobju 4,8 milijarde evrov. 

Bolje pa je naša država izkoristila enotni trg, ki zagotavlja prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi, in se ji je odprl z razširitvijo EU na takrat 25 držav članic. "Skupni trg in prost pretok delavcev smo izkoristili dobro, kar se odraža v rasti izvoza blaga in storitev," je povedal Ivanc.

Ves ta čas hitreje kot uvoz raste tudi izvoz blaga in storitev. V zadnjih 20 letih je Slovenija realno povečala izvoz blaga za 78 odstotkov, izvoz storitev pa za 70 odstotkov, kar v povprečju pomeni rast za 5,2 oz. 5,1 odstotka na leto. Tudi na uvozni strani smo se bolj integrirali z državami EU, je ocenil Ivanc. Realno se je uvoz blaga povečal za 40 odstotkov, storitev pa za 43 odstotka.

dezurni@styria-media.si