"V okviru Azije in Oceanije – kjer prednjači predvsem Kitajska - je menjava leta 2009 znašala 409 milijonov evrov, največ do danes leta 2008, in sicer 510 milijonov, medtem ko imamo letos izredne možnosti, da se približamo rekordni številki. Trendi so pozitivni. Od leta 2000, ko smo postavili strategijo pristopa na Kitajsko, se je menjava dvignila s 65 na 510 milijonov," nam zatrdi Vladimir Gašparič, generalni direktor direktorata za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje na zunanjem ministrstvu.
Vladimir GašparičKo svet zapade v gospodarsko krizo, Kitajska obrne pozornost na notranji trg, ki v sebi skriva nepredstavljiv potencial. To jim omogoča prebroditi še tako uničujočo krizo.
V prvih 10 mesecih lanskega leta se je menjava po besedah Gašpariča povečala za 28 odstotkov, od tega se je izvoz v primerjavi z letom 2009 povečal za 43 odstotkov. Na Kitajskem ima svoja predstavništva blizu 30 podjetij, kar je več kot v Ameriki, kjer jih imamo okoli 25. "Če potegnemo črto, to pomeni, da se slovenska podjetja zavedajo poslovne priložnosti, vendar so številke še vedno premajhne, saj je Kitajska šele na 18. mestu med našimi zunanjetrgovinskimi partnericami." Poudarimo, da na prvem mestu še vedno kraljuje Nemčija, sledi Italija, Avstrija …
Uvozimo, vgradimo, izvozimo
Gašparič poudari, da iz Kitajske veliko več uvažamo, kar pomeni, da imamo ogromen trgovinski deficit. "Tu izpostavimo, da je veliko kitajskega uvoza v funkciji slovenskega izvoza. Naša podjetja kupujejo komponente na Kitajskem, kjer so cenejše, jih vgradijo v naše izvozne proizvode in jim tako povečajo cenovno konkurenčnost.“
Osnovni element sklepanja poslov na Kitajskem je zaupanje, ki se zgradi šele po določenem času. Tisti, ki vztrajajo, imajo dolgoročni dobiček. Principi kitajskih pogajanj so opisani v številnih knjigah, ki jih lahko preberemo na poti v azijsko državo. Kitajci so neizprosni pogajalci in izredno dobri “bleferji“. Nikoli ne veš, kakšna je tvoja pozicija pri kupcu, saj te vse do konca drži v negotovosti, kar manjša tvojo samozavest in te spravi v defenzivno pozicijo. Pogodbe se včasih podpisujejo tudi na letališču. Zaupati moraš vase, imeti jasno izdelana pogajalska izhodišča in uspeh je zagotovljen, svetuje Gašparič.
Priložnosti v gospodarskem povezovanju so sicer še vedno na področju avtomobilizma, okolja, energetike, navtike, farmacije, kemijske, prehrambene in elektronske industrije. V ospredju sodelovanja je še vedno avtomobilska industrija. "Največji slovenski investitor na Kitajskem je Avtoelektrika, ki ima v azijski državi dve tovarni industrijskih zaganjalnikov za gradbene stroje," doda.
Politični interesi diktirajo trgovino
Celotna vrednost naših investicij na Kitajskem je po navedbah Gašpariča okoli 10 milijonov evrov, medtem ko je kitajskih k nam skromnih 200 tisoč evrov. "Kitajci neprestano opazujejo, kje so primerni projekti v Sloveniji za investicije. Tu se bo nekaj zgodilo, kar ocenjujem na podlagi njihovim zadnjih obiskov."
"Kitajski je pomembna strateška prisotnost na Balkanu, svojo trgovino pa širijo predvsem v političnem smislu," izpostavi. Na vprašanje, kakšne posledice je na gospodarskih odnosih povzročil lanskoletni obisk Dalajlame, Gašparič odgovori: "Gre za zelo moteč element, vendar pa ne moremo reči, da je obisk pustil kakršnekoli gospodarske posledice. Politični odnosi so pa tako odlični.“
ZDA in Kitajska: "Prijateljici do konca"
Gašparič je prepričan, da državi na dolgi rok državi ne bosta prišli v politični konflikt, saj to direktno škodi gospodarstvu. "Nazadnje je bilo naročenih 200 boeingov. Če pride do določenih zapletov, bodo z Airbusom podpisali pogodbo za le 150 letal. Ena stran bo nato nekaj časa užaljena, ampak igra se nadaljuje." Zadnja poslovna informacija je, da bi Kitajci v Ameriki postavili hitre proge za vlake, saj imajo Američani le eno, pa še to je povozil čas.