Pred velikim senatom Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je potekala obravnava v primeru tožbe treh hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke proti Sloveniji, na kateri so sodniki obema stranema zastavili dodatna vprašanja. Kot je po obravnavi ocenil slovenski generalni državni pravobranilec Lucijan Bembič, ta vprašanja "odpirajo celo morda meddržavno vprašanje prenosa deviznih sredstev v hrvaški javni dolg".

Bodo razsodbo vrnili v obravnavo?
Veliki senat je na zahtevo tožnikov presojal razsodbo v primeru Kovačić in drugi proti Sloveniji, s katero je sodišče novembra lani tožbo zavrglo, ker sta bila dva tožnika v celoti poplačana, ena tožnica pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem. Slovenijo so ob Bembiču na obravnavi zastopali odvetniki odvetniške družbe Cleary, Gotlieb, Steen & Hamilton iz Pariza.

Med teoretično možnimi odločitvami, ki bi jih lahko sprejel 17-članski veliki senat, so dokončna potrditev razsodbe, pa tudi odreditev plačila Sloveniji ali sprememba razsodbe. Možno je tudi, da bi veliki senat razsodbo razveljavil in jo vrnil v obravnavo.

Predstavniki tožnikov in vlad Slovenije ter Hrvaške na današnji obravnavi sicer niso predstavili novih argumentov. Hrvaška stran je vztrajala, da gre za vprašanje človekovih pravic, Slovenija pa, da so pritožbe neutemeljene.

Grškega sodnika C. L. Rozakisa je zanimalo, kam je šel denar, ki je bil v Ljubljanski banki (LB) v Zagrebu. Claudia Annacker iz odvetniške družbe iz Pariza, ki je zastopala Slovenijo, je pojasnila, da je bil denar v skladu s sistemom redepozitiranja reinvestiran na Hrvaškem in zatrdila, da zagotovo ni bil prenesen v Slovenijo.

Med možnimi odločitvami, ki bi jih lahko sprejel 17-članski veliki senat, so dokončna potrditev razsodbe, pa tudi odreditev plačila Sloveniji ali sprememba razsodbe. © AFP

Pomočnica hrvaške pravosodne ministrice in zastopnica vlade pri evropskem sodišču Štefica Stažnik je po drugi strani v izjavi za medije izrazila prepričanje, da tega denarja ni v LB v Zagrebu in poudarila, da je LB v Ljubljani nadzirala vsa sredstva na deviznih računih. Ob tem je omenila, da je LB v tem času ustanovila dve mešani banki v tujini, obenem pa banka trdi, da v tistem času ni imela denarja. Stažnikova je sicer na obravnavi priznala, da hrvaška stran za to nima dokazov.

Odvetnik tožnikov Ivana Kovačića in Marjana Mrkonjića , Milivoje Žugić je na obravnavi poudaril, da gre za kršitev človekovih pravic, pozneje pa je novinarjem pojasnil, da sta bili tožnikom kršeni pravica do lastništva in pravica do enakopravnosti pred zakonom. Po besedah Stažnikove pa gre za kršitev človekovih pravic, ker je Slovenija s sprejetjem dopolnil ustavnega zakona leta 1994 preprečila hrvaškim varčevalcem, da bi prišli do svojega denarja.

Trije varčevalci podružnice LB Zagreb so leta 1998 tožili Slovenijo zaradi kršitve pravice do premoženja in zaradi diskriminacije na podlagi narodnosti, ker niso imeli možnosti dvigniti svojih deviznih prihrankov z obrestmi. Sodišče je 6. novembra lani tožbo zavrglo, ker sta bila Kovačić in Mrkonjić v celoti poplačana že leta 2005, in sicer iz sredstev, pridobljenih s prodajo nepremičnine nekdanje LB v Osijeku. Tretja tožnica Dolores Golubović pa ni izčrpala pravnih sredstev na Hrvaškem.

Na vprašanje slovenskega sodnika Boštjana M. Zupančiča , zakaj Golubovićeva ni začela postopka na Hrvaškem, je njen odvetnik Zvonko Nogolica na današnji obravnavi dejal, da je bila tožnica, ki je zdaj že pokojna, stara in bolna, ni imela denarja za tožbo, bila pa je tudi prepričana, da nima možnosti ne v Sloveniji ne na Hrvaškem, temveč le s tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Zagrebški odvetnik Žugić je zahtevo po presoji razsodbe pred velikim senatom vložil 5. februarja, saj po njegovi oceni ni rešila osnovnega vprašanja – ali je Slovenija z ukrepi in ravnanji za zaščito premoženja LB kršila človekove pravice varčevalcev LB.
Tožniki sicer niso edini varčevalci, ki jim še niso vrnili prihrankov; po besedah Žugića je takšnih varčevalcev okoli 130.000, neizplačane devizne vloge pa naj bi bile skupaj vredne okoli 172 milijonov evrov.

Slovenija je sicer v skladu s teritorialnim načelom prevzela jamstva za stare devizne hranilne vloge, vložene v bankah na ozemlju Slovenije, in pričakuje, da bo po enakem načelu ravnala tudi Hrvaška. Slovenija tudi vztraja, da je treba to vprašanje rešiti v skladu s sporazumom o nasledstvu nekdanje SFRJ, torej na pogajanjih v sklopu Banke za mednarodne poravnave v Baslu, kot to določa 7. člen priloge C sporazuma. Hrvaška medtem trdi, da ne gre za vprašanje nasledstva.