Kot je opozoril, se je Slovenija znašla v začaranem krogu. Posojilodajalci državo silijo k varčevanju, kar zmanjšuje domače povpraševanje in BDP, posledično pa zvišuje proračunski primanjkljaj. Sam vendarle upa, da gre pri rezih v javno porabo za kratkoročno prilagajanje, pri tem pa verjame, da bi moral biti naš izziv, kako okrepiti proračunske prihodke.

Zamujamo pri črpanju evropskih sredstev

A država v tem smislu močno zaostaja, je menil Jaklič. Še vedno ni na zdrav način zagnala investicij, že "vsi vrabci na strehi na čivkajo", kako smo neprijazni do zasebnih domačih in tujih investitorjev. "Naredimo vse, da jih ni," je ocenil in dodal, da so negativne tudi zgodbe okoli kadrovanj v državnih podjetjih.

Spomnil je še, da Slovenija močno zamuja pri črpanju evropskih sredstev. "To pomeni, da bomo v novi finančni perspektivi črpali denar šele tam sredi leta 2015, lahko pa bi ga že v letu 2014. In tako je spet zaradi naše nesposobnosti," je bil kritičen.

Pri strukturnih reformah zamujamo 15 let

Poleg kratkoročnih ukrepov, kot so tisti, vezani na sanacijo bančnega in davčnega sistema, so za državo ključni tudi dolgoročni, od trga dela do zdravstvene reforme, je še izpostavil ekonomist. Pri strukturnih reformah po njegovem mnenju zamujamo deset, 15 let.

"Žal so se v tem obdobju skupaj zgrnile vse napake 20 let. Najbolj pa me ne skrbi padanje BDP, temveč da bomo na evropskem dnu še dolgo časa. Še vedno se nismo sposobni soočiti s krizo. Občutek imam, kot da se nekdo iz te države dela norca," je dejal. O ukrepih in pripravah na reforme po njegovih besedah pri nas govorimo, kot da se nas to nič ne tiče. "Prav neverjetno, kako se še vedno čaka," je bil oster.

V prihodnje nas bodo na neki način reševala izvozno usmerjena podjetja, zaradi katerih se je krčenje ublažilo že v drugem četrtletju, je napovedal Jaklič. A problem ostaja domače povpraševanje, saj je 65 odstotkov vse realizacije slovenskih podjetij še vedno na domačem trgu, je dodal.

"Dokler se te stvari ne bodo pravilno povezale, dokler ne bo optimizma na realnih osnovah, bo zelo težko. Ljudje poslušajo samo o odpuščanjih, o zniževanju plač in podobno ter seveda tudi ne trošijo. Domača potrošnja, četudi smo majhna država, pa je zelo pomembna," je nanizal.

Slovenija iz recesije šele 2015?

V luči povedanega ekonomist pričakuje, da bo Slovenija v recesiji še tudi prihodnje leto in da bo minimalno rast zabeležila šele leta 2015. To je, glede na to, da je slovenski BDP od izbruha krize nazadoval že za okoli 11 odstotkov, zelo slabo. Z minimalno rastjo se namreč še dolgo ne bo dalo vrniti na položaj iz leta 2008, je posvaril.

V Sloveniji se je BDP v drugem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 1,7 odstotka, potem ko je bil padec v prvem četrtletju 4,8-odstoten, je danes objavil državni statistični urad.

BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, ki se uporablja tudi za primerjave znotraj EU, se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim zmanjšal za 0,3 odstotka. Večji četrtletni padec od Slovenije je glede na dostopne podatke v EU zabeležil le Ciper (-1,4 odstotka). Podobno velja za letno primerjavo.