Podatki Statističnega urada RS kažejo, da je povprečna letna inflacija v 2023 dosegla 7,4 odstotka, medtem ko je bila v 2022 8,8 odstotka.

K decembrski letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se medletno zvišale za 4,6 odstotka. To je precej nižja rast kot v preteklih mesecih.

Podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,3 odstotka) so imele 0,6 odstotne točke vpliva. Po 0,5 odstotne točke vpliva so dodale še višje cene v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 9,4 odstotka), zdravstvo (za 8,5 odstotka), restavracije in hoteli (za 7,9 odstotka) ter raznovrstno blago in storitve (za 6,2 odstotka).

V medletni primerjavi so se znižale le cene v skupini prevoz (za 0,5 odstotka), k čemur so botrovala cenejša pogonska goriva. Ob nižjih cenah nafte je bil vzrok za to tudi zadnji vladni poseg v trošarine in marže trgovcev.

Cene storitev so bile decembra medletno v povprečju višje za 6,0 odstotka, cene blaga pa za 3,3 odstotka.

Drugi mesec zapored deflacija

Na mesečni ravni so se cene drugi mesec zapored znižale, po novembrskem enoodstotnem znižanju so decembra nazadovale za 0,5 odstotka.

Pocenitve naftnih derivatov (dizelskega goriva za 8,0 odstotka, tekočih goriv za 7,6 odstotka in bencina za 5,3 odstotka) so k mesečni deflaciji prispevale 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji dodale še nižje cene zbiranja odpadkov (za 8,1 odstotka), počitniških paketov (za 3,1 odstotka) in prevoznih sredstev (0,9 odstotka). Za 1,4 odstotka so bile nižje tudi cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, v katero sodita elektrika in plin.

Po drugi strani so inflatorno vplivale za 2,9 odstotka višje cene v zdravstvu, ki so mesečno rast cen dvignile za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj.

Slabše kot evropsko povprečje

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila decembra medtem 3,8-odstotna, potem ko je bila novembra pri 4,5 odstotka, v lanskem decembru pa 10,8-odstotna. V mesečni primerjavi so se cene znižale za 0,5 odstotka, potem ko so novembra nazadovale za 0,8 odstotka.

Kljub decembrski nadaljnji umiritvi inflacije je ta v Sloveniji še vedno precej nad evrskim povprečjem. To je bilo novembra pri 2,4 odstotka, prva ocena za december bo znana konec naslednjega tedna.

Trikrat dvignili trošarine

Statistiki so danes postregli še s podatkom, koliko so k decembrski letni inflaciji prispevale trošarine in davščine. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami, ki izloči vpliv dajatev, sta se na letni ravni razlikovala za 1,3 odstotne točke. Če se trošarine in davščine ne bi spremenile, bi bila letna inflacija po harmoniziranem indeksu decembra 2,5-odstotna.

Na statističnem uradu so ob tem spomnili, da so se letos trikrat zvišale trošarine za tobačne izdelke, večkrat pa tudi trošarine za naftne derivate (nazadnje so se te, kot omenjano, znižale), stopnja DDV za energente za ogrevanje pa se je vrnila na 22 odstotkov.

dezurni@styria-media.si