Slovenci so bolje seznanjeni s tem, kako zbiralci podatkov obdelujejo njihove podatke, kot velja za preostali svet, je pokazala raziskava inštituta Mediana. Približno polovica vseh anketiranih (45 odstotkov) je izrazilo visoko stopnjo zaskrbljenosti glede delitve podatkov prek spleta. V Sloveniji je bil delež zaskrbljenih glede digitalne delitve podatkov malenkost pod svetovnim povprečjem, po ugotovitvah Mediane sta bila zaskrbljena dva od petih anketiranih posameznikov.

Delitev podatkov prek spleta bolj skrbi ljudi z višjimi stopnjami izobrazbe. Evropa se po deležu zaskrbljenih približuje svetovnemu povprečju (44 odstotkov). V Amerikah je skrb bolj prisotna, saj je tam zaskrbljenih 54 odstotkov ljudi, v Afriki pa je delež zaskrbljenih bistveno nižji in znaša 16 odstotkov.

Inštitut Mediana je raziskavo o različnih področjih tehnologije objavil ob današnjem svetovnem dnevu dostopa do informacij. Raziskavo je sicer izvedel v sodelovanju z vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN.

Slovenija krepko nad evropskim povprečjem

Prebivalci Slovenije so po ugotovitvah Mediane nadpovprečno dobro osveščeni o tem, kaj z našimi podatki počnejo zbiralci podatkov. Dobrih 40 odstotkov anketiranih prebivalcev Slovenije se zaveda, kaj se zgodi z njihovimi podatki po tem, ko jih delijo z zbiralci podatkov. Na globalni ravni se tega zavedajo trije od desetih, v Evropi pa le četrtina vprašanih.

Delež za Slovenijo se je v prejšnjih letih vztrajno višal (s 36 odstotkov v letu 2020 na 48 odstotkov v letu 2022). Letos pa se je znižal za sedem odstotnih točk, a še vedno ostaja krepko nad evropskim povprečjem.

Foto: Profimedia mobilni telefon

V samem svetovnem vrhu

Slovenija je po deležu tistih, ki menijo, da družbena omrežja močno vplivajo na vsakodnevno življenje, pri samem svetovnem vrhu - s to trditvijo se strinja 71 odstotkov vprašanih. Pred našo državo so le Srbija, Grčija in Hrvaška, so navedli pri Mediani.

Na globalni ravni se s to trditvijo strinja 50 odstotkov vprašanih, v Evropi pa 57 odstotkov.

Izmed vseh vprašanih jih je približno četrtina ocenila, da dobro poznajo umetno inteligenco. V to so še posebej prepričani študenti in tisti z višjimi stopnjami izobrazbe.

Slovenija se glede samoocene poznavanja umetne inteligence uvršča blizu svetovnega in evropskega povprečja. Od svetovnega povprečja najbolj pozitivno odstopa Mehika, kjer trije od petih dobro poznajo umetno inteligenco, najbolj negativno pa Nigerija, kjer se s trditvijo strinjata le dva odstotka vprašanih.

Dve tretjini vprašanih že doživelo spletno zlorabo

Približno dve tretjini vseh vprašanih je doslej že izkusilo vsaj eno spletno zlorabo. Največji delež vprašanih, ki so že doživeli agresivno zlorabo, kot so uhajanje osebnih podatkov, finančni vdor in vdor v elektronsko pošto, je bil zabeležen v Nigeriji (71 odstotkov).

Raziskava je med decembrom 2023 in januarjem 2024 potekala v 39 državah sveta. V njej je sodelovalo skupno 33.866 ljudi. Inštitut Mediana je raziskavo v Sloveniji izvedel med 23. in 27. januarjem, v njej pa je sodelovalo 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije.

dezurni@styria-media.si